Četudi zgoščenka kot nosilka zvoka zaradi tehnološkega napredka počasi zamira, se ni ravno bati, da bo povsem izginila, kot tudi knjig ni zamenjal elektronski bralnik. Verjetno jih čaka usoda vinilnih plošč, ki so del butične ponudbe. Zgoščenke bodo ostale tudi zato, ker jih kar nekaj glasbenikov dojema generacijsko in nostalgično: pravijo, da jim predstavljajo mejnike med različnimi obdobji, točke preizpraševanja v lastnih (po)ustvarjalnih opusih. Na kakšnem nosilcu zvoka se bo glasba množično distribuirala in poslušala, ni toliko vprašanje tehnologije (ko je posnetek enkrat že v nekem digitalnem formatu), bolj je stvar trga, na katerem se oblikujejo potrebe in zahteve odjemalcev.
Na »pozitivni ničli«
Na trgu so najbolj na prepihu nekomercialne glasbene vsebine. Že nekoč brez lastne iniciative slovenski glasbeniki na področju kakovostnih zvrsti (klasika, jazz, etno, zborovska, otroška glasba…) niso zlahka prišli do zvočnih in notnih izdaj, pri recimo Založbi knjig in plošč RTV Slovenija ali Društvu slovenskih skladateljev (DSS). Ko pa sta zraven nekaj primaknili še občina in država, tak založniški projekt, četudi v majhni nakladi, zagotovo ni končal v rdečih številkah.
Danes se je situacija zradikalizirala do te mere, da glasbenik brez lastnega angažmaja in sredstev donatorjev in sponzorjev, kot tudi tveganja »pozitivne ničle« o izdaji sploh ne more razmišljati, kaj šele da bi sistematično dokumentiral svoj opus. Za glasbene založniške projekte ni primerljivih razpisov, kot so recimo na področju knjige.
Vsakič kakšna plošča manj
Ko je ZKP RTV Slovenija v teh dneh predstavila dvanajst novih zgoščenk (pet jih je del antologije violinista Dejana Bravničarja, nastale so na pobudo in s finančno podporo Bravničarjeve družine), se je izkazalo ravno to – projekt je dobil mestno ali državno podporo le, če je bil širše koncipiran. Duo Claripiano je lahko izdal ploščo s naročenimi novimi koncertnimi deli na temo slovenske ljudske glasbe le zato, ker je pri MOL pridobil dodatna sredstva.
V glasbeni produkciji RTV Slovenija, kamor spada Simfonični orkester RTV Slovenija, se nedvomno snema manj kot nekoč in tudi založba vsako leto na trg pošlje kakšno ploščo manj. Odvisni so od podpore programom znotraj matične hiše, za nove umetniške produkcije pa je denarja čedalje manj. Hkrati jih silijo v komercialno dejavnost, v Sloveniji pa je nemogoče na trgu prodajati nekomercialne vsebine. »Kakovostne izdaje, četudi le digitalne, torej v pretočni obliki in ne kot zgoščenke ali vinilne plošče, potrebujejo sredstva še na primer za kakovostno strokovno besedilo, prevode, oblikovanje, morebitno notografijo,« opozarja vodja založbe Mojca Menart. Po njenem mnenju bi bilo treba spremeniti zakon o RTV, ki bi jih tako priznal kot javno službo. Treba je namreč snemati nova dela in restavrirati stare posnetke. Mnogi projekti so večletni. Zbirko Violinček z izvirnimi novimi otroškimi pesmimi založba izdaja bienalno, izhaja tudi cikel Bravo, orkester!, pri katerem matični orkester izbere svoje najboljše posnetke. Toda nove plošče že tri leta ni, ker ni dodanih sredstev – potrebujejo dva tisoč evrov za doplačilo notnega materiala, oblikovanje in tisk. Ker nimajo svojega proračuna, morajo neposredne stroške izdaj kriti s prihodki na trgu. Nekoč je te izdaje obsežno sofinanciralo tudi ministrstvo za kulturo, prihodki so pritekali še od komercialnih izdaj, ki pa so danes bolj v domeni komercialnih založb.
Pri založbi zato vedno računajo še na »nekoga zraven«, včasih so to veleposlaništva, glasbene ustanove ali pa DSS, ki kandidira za nacionalna večletna programska sredstva.
Utečenega sistema sofinanciranja izdaj umetniške glasbe torej ni, čeravno so na ministrstvu ravno v petek objavili nov razpis za izbor kulturnih projektov na področju umetnosti za letošnje leto, kjer bo možno kandidirati tudi za založniške projekte. Da je država do tega področja vendarle mačehovska, govori tudi podatek, da so nosilci zvokov obdavčeni po običajni, tržni stopnji DDV, torej 22-odstotno, v nasprotju s knjigami, pri katerih je davek »zgolj« 9,5-odstoten, pa še tu si ga knjigotržci prizadevajo izničiti.
