To je pred tem demonstriral tudi že s tako imenovanim cool vzdušjem v luči hardbopa, ki ga ni vpeljal samo v glasbo, temveč tudi v obnašanje na odru in ob njem. Tudi zato je bil vedno privlačen za ustvarjanje zvočne filmske »opreme«, še zlasti kadar je bil v filmu kakor koli govor o petdesetih letih prejšnjega stoletja in intenzivnem brbotanju kontrakulture beat generacije. Na to se po vzdušju/rabi skladb osredotoča tudi album The Cinema of Miles Davis, ki povzema kompozicije iz tega obdobja, po drugi strani pa nekako odstre, da je trobentač za filmske režiserje/studie znova p

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.