Polaganje venca na spomeniku padlim ruskim in sovjetskim vojakom na ljubljanskih Žalah, podpis memoranduma o ustanovitvi mednarodnega raziskovalnega centra za drugo svetovno vojno v Mariboru, poudarjanje kulturnih vezi in želja po tesnejšem gospodarskem sodelovanju. To so bili ob izmenjavi pogledov na dogajanje na kriznih žariščih v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter na položaj na Zahodnem Balkanu ključni poudarki današnjega delovnega obiska ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Sloveniji. Z obiskom je vodja ruske diplomacije še enkrat potrdil dobre odnose med državama in gostitelju Karlu Erjavcu zagotovil, da se v Ljubljani res dobro počuti. Kar je razumljivo, ko pa je Slovenija ena redkih članic EU in Nata, kjer je Rusija, ki ima z obema evroatlantskima integracijama napete odnose zaradi priključitve Krima in vojne v vzhodni Ukrajini, sprejeta z odprtimi rokami.
Lavrov je na pogoste očitke, da Slovenija vodi preveč Rusiji naklonjeno politiko, odgovoril, da ne najde razlogov zanje. »Slovenija v svoji zunanji politiki sodeluje z državami, s katerimi želi gospodarske naložbe, kulturno ali katero koli drugo sodelovanje. Kot vsak normalen narod želi ohraniti čim več svoje identitete in v tem ne vidim nasprotovanja kateri drugi državi,« je dejal. Takšno zagovarjanje samostojnosti slovenske zunanje politike je na obraz vidno zadovoljnega ministra Erjavca prineslo velik žareč nasmešek. »Ko nam Slovenija ponuja projekte, jih ocenjujemo glede na naše nacionalne interese. Če sovpadajo, se jih lotimo. Podobno naredi Slovenija,« je dodal ruski zunanji minister.
Lavrov bi spomenik slovenskim žrtvam na ruskih tleh
»Slovenija je dolžna voditi uravnoteženo politiko, ki ni ne proameriška ne proruska, ampak je v skladu z njenimi interesi,« je poudaril Erjavec. Vodja slovenske diplomacije je govoril kar nekoliko v duhu »avstrijske nevtralnosti« ali predsedujoče države OVSE oziroma države, ki se je že ob prvem srečanju Busha in Putina na Brdu pri Kranju videla kot most med velesilama. V tem duhu se je Erjavec zavzel tudi za ohranjanje dialoga EU in Nata z Rusijo.
Lavrov in Erjavec se pogosto srečujeta, v rednih intervalih se sestaja tudi mešana gospodarska komisija obeh držav, ki poskuša nadgraditi gospodarsko sodelovanje tudi v ruskih regijah (z devetimi izmed njih ima Slovenija že sklenjen poseben dogovor o sodelovanju).
Ruski gost je danes ponovno poudaril skrb Slovencev za spomin na ruske in sovjetske vojake, ki so umrli na slovenski tleh. Spomenik na Žalah, ki ga je predlani slavnostno odkril predsednik Vladimir Putin med obiskom Slovenije ob stoti obletnici postavitve Ruske kapelice, je očitno Rusom zelo prirasel k srcu. Celo tako zelo, da si je Lavrov zaželel, da bi podoben spomenik za slovenske žrtve na ruskih tleh odprli v njegovi domovini.
Oba ministra sta bila zadovoljna, da se po štirih letih upadanja ponovno dviguje gospodarska menjava med državama, ki je še vedno precej v prid slovenskemu izvozu. Čeprav blagovna menjava zdaj dosega dobro milijardo evrov, v najboljših časih pa je znašala poldrugo milijardo, je Erjavec optimistično ocenil, da jo bo mogoče povečati na dve milijardi. Na mešani gospodarski komisiji obeh držav je pripravljenih 35 projektov, s katerimi bodo poskušali doseči ta cilj. »Razvija se vrsta perspektivnih projektov v Sloveniji in Rusiji,« je dodal Lavrov.
Ministra sta se pogovarjala tudi o Balkanu. Rusija meni, da se tamkajšnje države sili v nepravo izbiro med podporo Zahodu ali Rusiji. Takšno načelo »ali – ali« se po Lavrovovi oceni ne vzpostavlja zgolj na Zahodnem Balkanu, temveč se je tudi v Ukrajini in številnih drugih državah nekdanje Sovjetske zveze. Iz Slovenije, kjer ga je sprejel še predsednik države Borut Pahor, je Lavrov danes že pripotoval na dvodnevni obisk v Srbijo.
