Vprašanje je stereotipno slovensko: so po objavi rezultatov občutili kaj ljubosumja ali zavisti »konkurenčnih« producentov, ki bodo morali v bodoče shajati z manj ali povsem brez programskih sredstev? »Nikakor,« odgovori Zoran Petrovič, umetniški vodja mariborskega društva Moment. »Prej nasprotno. Prejeli smo veliko čestitk in doživeli zelo močno podporo kolegic in kolegov iz Ljubljane, ki so poprej z nami delili svoje izkušnje in nam bili v veliko pomoč pri pripravi razpisne dokumentacije.«
Mariborski Moment bo tako prihodnja štiri leta prejemal 104.000 evrov na leto. »V teh hiši se je poklopilo več dejavnikov,« je svoj »holistični« pogled na takšen razplet predstavil Miha Horvat. »Obrnili smo se vase, širili smo svoje ideje, ki so pripeljale do razpisnega uspeha. V tem procesu smo začutili veliko naklonjenost do našega dela. Se pa zavedamo, da smo sklenili tudi nekakšno pogodbo s hudičem.«
Mecenska hiša kulture
Dejavnost kulturno-umetniškega društva Moment je fizično neločljivo povezana z večnadstropno meščansko stavbo na naslovu Glavi trg 22. Hiša, v kateri je Tomaž Pandur v 80. letih vodil Tespisov voz, je že desetletja povezana s kulturo in je izjemen spomenik kulturnega mecenstva na Slovenskem. Lastnica nepremičnine je ljubljanska družina Oset-Puppis, ki jo je leta 2012 za pet let dala v brezplačno uporabo fundaciji Sonda. Fundacija – vodi jo Miha Horvat iz avdiovizualnega dvojca son:DA – je v njej zagnala projekt GT22. V naslednjih letih je nastal interdisciplinarni izobraževalni prostor, ki povezuje več društev in združenj. V kletnih prostorih, v katerih je nekoč deloval nočni klub Mona Lisa, je Moment dobil svoj gledališko uprizoritveni prostor Intimni oder.
»Lani je prišlo do spremembe: z lastniki smo sklenili pogodbo o neprofitni najemnini, katere pretežni del se nato preko vlaganj vrača v ta prostor,« nam razloži Horvat, ki s Petrovičem skrbi za delovanje in program, pri slednjem pa pomagata tudi režiserka Nika Bezeljak in igralec SMG Uroš Kaurin.
Lastna in vabljena produkcija
»Delujemo od leta 2006 in od vsega začetka smo se financirali projektno, najprej na občini, pred štirimi leti pa je ministrstvo za kulturo podprlo naš dveletni projekt Inkubator Moment in pred dvema letoma prav tako dveletni avtorski opus Unplugged/Izštekani,« se spominja Petrovič, magister praške akademije Damu. V prostorih GT22 že tri leta skrbijo za redni program enega redkih neodvisnih gledališč v mestu. Ta obsega tri do štiri lastne produkcije na leto, vse gostujoče predstave pa ponovijo, če je le mogoče, trikrat. Nemoč, zmagovalno predstavo na minulem Borštnikovem srečanju (v izvedbi zavoda Imaginarni in Mini teatra Ljubljana), so na Intimnem odru igrali, še preden je bila umeščena v program osrednjega gledališkega festivala. »Dejstvo je, da se večina neodvisne gledališke produkcije ustvari in igra v Ljubljani,« opozori Horvat. »Opaznega kroženja teh predstav ni. Zato je naša vloga, da k nam pripeljemo uprizoritve, ki si jih mariborsko občinstvo sicer ne bi moglo ogledati.«
Žanrsko prelivanje
»Interesi ekipe so zelo raznoliki, vsi smo v preteklosti delovali na različnih gledaliških področjih,« ga dopolni Bezeljakova. »Glavna smernica Intimnega gledališča je avtorsko gledališče, ki pa ga žanrsko nismo nikdar opredeljevali. Teater, performans, lutke se pri nas vseskozi mešajo ter prelivajo.«
Pogovor za omizjem je nazadnje znova naplavil razvpiti razpis kulturnega ministrstva, ki ljudožersko razžira slovensko kulturno-umetniško produkcijo. »Pomembno je, da se borimo za skupne cilje. Za umetnost. Ker bogati, ker jo potrebujemo in ker danes ona potrebuje nas,« je prepričan Petrovič.
