V ponedeljek nekaj minut pred 22. uro sta zamaskirana neznanca vstopila v prodajalno bencinskega servisa ob Celovški cesti v Ljubljani. Eden izmed njiju je potegnil pištolo in jo uperil v zaposlenega na blagajni. Grozila sta in zahtevala gotovino, do katere sta na koncu prišla tako, da jo je iz blagajne pobral pajdaš oboroženega roparja, ki je medtem grozil s pištolo. V ropu ni bil poškodovan nihče, roparja pa sta z bencinske črpalke pobegnila v noč. Ukradla sta več sto evrov gotovine, policisti rop še preiskujejo.
Podobno delo imajo tudi njihovi kolegi iz Postojne, kjer se je nekaj ur pred tem, tik pred zaprtjem postojnske poslovalnice vipavske hranilnice, zgodil podoben rop. Oborožen in zamaskiran ropar je s pištolo zagrozil zaposlenim in od njih terjal denar. S policijske uprave Koper so sporočili, da iščejo okoli 180 centimetrov visokega roparja suhe postave, ki je med ropom nosil črno kapo z izrezom za oči, oblečen pa je bil v modro trenirko in temno jakno.
Ropov skoraj polovica manj kot pred desetletjem
Že včeraj smo poročali o razbitju tolpe, ki je izjemno nasilno in brezobzirno ropala na območju Celja, Velenja in Žalca. Osredotočali so se predvsem na premožne družine in med ropi ustrahovali tudi majhne otroke, ubili psa, streljali ter se na različne načine izživljali nad žrtvami. Štirje osumljenci, ki so bili zaslišani pred preiskovalnim sodnikom, so morali za rešetke pripora.
Odmeven je bil tudi poštni rop konec lanskega leta, v katerem so roparji napadli logistični center Pošte Slovenije v Ljubljani. Kombi so prelepili s poštnimi oznakami in mirno zapeljali mimo vhoda v center. Nato so mirno čakali na pošiljko denarja ter nazadnje napadli poštnega uslužbenca in denar, na katerega so čakali, tudi odnesli.
Predvsem zaradi odmevnejših ropov nastaja vtis, da je ta tip prestopništva, ki spada med nasilna kazniva dejanja in lahko žrtve tudi zelo močno prizadene, v porastu. Toda statistika temu na srečo ne pritrjuje. Lani so policisti obravnavali 238 ropov, leta 2007 pa denimo kar 445. Tudi sicer se število ropov z manjšimi odstopanji vztrajno znižuje.
Približno enaka je skozi leta preiskanost ropov, ki se giblje okoli 40 odstotkov, tako da manjša obremenjenost s preiskavami ropov avtomatično ne prinese tudi večje učinkovitosti preiskovalcev. Ti so bili v zadnjih enajstih letih sicer najučinkovitejši prav lani, ko so preiskali 47 odstotkov ropov, drug najboljši rezultat pa jim je uspel leta 2007, ko je preiskanost znašala 45 odstotkov. Zanimivo je, da je najmanj preiskanih ropov v letih 2014 in 2015, ko se je delež preiskanih ropov spustil na 37 odstotkov, čeprav je v obeh letih število ropov močno padlo.
