Igralec, ki je umrl v romskem naselju Svatovac, je imel v zadnjih mesecih težave z zdravjem. »Zaskrbljen je bil zaradi finančnega položaja,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal njegov sorodnik.
Mujić se je lani vrnil v medije, ko je sporočil, da je prodal nagrado z berlinskega festivala, ker ni več mogel preživljati svoje družine. Sicer pa so ga sprejeli kot junaka, ko se je vrnil v BiH po prejetju nagrade v Berlinu, kjer so ga počastili za vlogo v omenjenem filmu, v katerem je odigral samega sebe.
Resnična zgodba o življenju romske družine
Tanovićeva Epizoda v življenju zbiralca železa namreč pripoveduje resnično zgodbo iz življenja romske družine v BiH, ki v boju za preživetje trči ob pravila družbenega sistema. Mujić se po tem, ko žena utrpi splav, a je brez zdravstvenega zavarovanja, bori za njeno zdravstveno oskrbo.
Film je dosegel velik odmev in je poleg igralskega medveda na Berlinalu dobil tudi veliko nagrado žirije. Mujić tega ni uspel spremeniti v bogastvo, ampak se je vrnil k svoji stari službi zbiralca železa za nekaj evrov dnevno, nato pa se je poslovil še od nagrade. »Najprej sem prodal svoj stari avto, nato nekaj osebnih predmetov, nato je bil na vrsti medved,« je pojasnil po prodaji kipca. Dodal je še, da je bila odločitev, da se loči od nagrade »zelo težka«, vendar »njegovi otroci skoraj tri dni niso jedli ničesar«.
Azil v Nemčiji so mu zavrnili
Novico o njegovi smrti je v nedeljo objavil tudi Berlinale in v njej izrazil »globoko obžalovanje«. Mujić je leta 2014 iskal azil v Nemčiji v upanju, da bi družino izvlekel iz razmer, a so njegovo prošnjo zavrnili. Januarja je z delom denarja, ki ga je dobil ob prodaji nagrade, kupil avtobusno vozovnico za Berlin, da bi organizatorjem festivala pojasnil o trpljenju njegove družine. Domov se je vrnil, še preden se je festival 15. februarja začel, potem ko mu je bilo po poročanju AFP rečeno, da je odgovoren za denarno kazen, ki je ni mogel plačati, še iz časa, ko je njegova družina vložila prošnjo za azil v Nemčiji.
V BiH živi do 75.000 Romov, a jih ima po podatkih lokalne nevladne organizacije Atlantic Initiative samo pet odstotkov uradno zaposlitev. Organizacija Human Rights Watch je leta 2016 objavila, da so Romi v BiH »najbolj ranljiva skupina«, ki se sooča z »vsesplošno diskriminacijo pri zaposlovanju, izobraževanju in zastopanju v politiki«.
