Danes je nadzorni svet Luke Koper obravnaval poslovni načrt nove uprave, v kateri so od decembra lani Dimitrij Zadel, Irma Gubanec ter Metod Podkrižnik, od danes pa še novi predstavnik delavcev Vojko Rotar, ki je zamenjal Stojana Čeparja. Prihodki skupine naj bi se letos povečali na 232 milijonov evrov, čisti dobiček pa naj bi znašal 49 milijonov evrov.
Še vedno pa ni znano, kako se bo uprava lotila problematike izvajalcev pristaniških storitev (IPS). Predsednik sindikalne konfederacije KS 90 Peter Majcen trdi, da mu je Zadel ta teden dejal, da bo delovna skupina rešitev pripravila do konca meseca. Inšpekcija za delo pa je v Luki Koper zaradi tega uvedla nadzor, pojasnjuje glavna delovna inšpektorica Nataša Trček. »Pričakujemo, da bo v roku meseca in pol pripravljen načrt odprave nepravilnosti, v skladu z našo odločbo, odločbo ministrstva za delo ter sodbo,« pojasnjuje.
Tri možnosti
Prav neaktivnost na tem področju naj bi bila glavni razlog, da je Slovenski državni holding (SDH) izgubil zaupanje v prejšnjo upravo Dragomirja Matiča. Sistem IPS je po mnenju mnogih, med drugim po prepričanju SDH, nezakonit, država pa pri tem oškodovana zaradi neplačanih davkov in prispevkov. Podizvajalsko verigo preiskuje tudi policija, o čemer bomo poročali v ponedeljek.
Nataša Trček je v četrtek dejala, da se je z Zadelom pogovarjala o sodbi upravnega sodišča, iz katere izhaja, da izvajalci pristaniških storitev niso izvajalci storitev, ampak agencije za posredovanje dela. Delavce v agencijah pa zakon bolj varuje kot delavce podizvajalcev. »Moram reči, da smo zaznali veliko posluha,« je dejala glavna inšpektorica.
Nataša Trček je na okrogli mizi Socialnih demokratov v Kopru pojasnila tudi, da ima Luka glede delavcev IPS tri možnosti. Ena je, da jih zaposli neposredno, »kar seveda za vse delavce verjetno ne bo prišlo v poštev«, je dejala, druga je, da tako ali drugače postanejo »agencijski delavci«, tretja pa, da izvajalci pristaniških storitev postanejo dejanski izvajalci storitev.
Na okrogli mizi je sodeloval tudi Peter Majcen, ki se z njenim stališčem ne strinja. Agencijskemu delu nasprotuje, ker velik del plač delavcev, ki so zaposleni v Luki Koper, predstavlja variabilni del, do katerega agencijski delavci po njegovem ne bi bili upravičeni. Predvsem pa se čudi, da inšpektorica za delo predlaga takšno rešitev, saj nekateri delavci IPS v Luki Koper delajo že desetletja, agencijski delavec pa je lahko po zakonu v določeno podjetje napoten samo začasno. Glede morebitnega preoblikovanja IPS v dejanske izvajalce storitev pa se boji, da bo šlo samo za »preobleko, ki bo omogočala, da se bo še naprej delilo denar pod mizo«.
Zato se bo Majcnova konfederacija skupaj z Delavsko svetovalnico, ki jo vodi Goran Lukič, borila za neposredno zaposlitev vseh delavcev IPS v Luki Koper. V sredo jim je več deset delavcev IPS podelilo mandat, da jih zastopajo v pogajanjih z upravo Luke Koper.
Podvojitev stroškov dela?
Prejšnja uprava Luke Koper je pojasnila, da je v Luki Koper zaposlenih 886 oseb, prek IPS pa v pristanišče vsak dan povprečno pride od 640 do 700 delavcev. Revizijska hiša PWC je ugotovila, da večina delavcev največjih IPS v Luki dela več kot 80 odstotkov delovnih dni. Strošek na zaposlenega v Luki je po podatkih uprave 4270 evrov na mesec, za delavca IPS pa podjetjem plačujejo povprečno okoli 3000 evrov na mesec. Povprečna mesečna plača delavcev IPS je sicer po podatkih iz letnih poročil nekaj več kot 1000 evrov bruto.
Matićeva uprava je izračunala, da bi morala Luka za nadomeščanje delavcev IPS zaposliti do 1250 oseb, strošek za to delovno silo pa bi se več kot podvojil in bi znašal 44 milijonov evrov na leto. Parlament je zahteval tudi podatke, koliko bi se v tem primeru povečali prihodki v državne blagajne, vendar vlada tega izračuna še ni pripravila, čeprav je rok za odgovor že potekel.
