Vsak se v mladih letih znajde pred vprašanji o prihodnosti: kaj želi početi v življenju, kaj želi študirati pa tudi, kje si ustvariti kariero. Na začetku je vse le vizija, ki pri mnogih mladih vzbudi pesimistične misli. Toda treba je verjeti vase, tako kot vase verjamejo mladi Slovenci in Slovenke, ki smo jih povprašali o njihovem delu in izobraževanju v tujini. Zakaj so se odločili za odhod od doma in kako močno jih vleče nazaj?
Naja Mohorič (21 let), Milano
Za odhod na študij v Milano sem se odločila zaradi profesorice harfe Irine Zingg, ki poučuje na naši šoli Civica scuola di musica Claudio Abbado. Njen način dela sem spoznala na harfističnem seminarju v Mariboru in mi je zelo všeč. Zato sem takoj zagrabila priložnost, ko mi je predlagala šolanje pri njej, saj se takšna priložnost ponudi le enkrat v življenju, domov pa se lahko vrneš kadar koli. V Milanu sem zdaj tretje leto. Na začetku je bilo zelo težko. Nisem znala jezika, saj je odločitev za odhod padla v zadnjem trenutku, vsa predavanja pa potekajo v italijanščini, večina ljudi, niti mladih, ne govori angleško. V mestu nisem poznala nikogar, družine in prijateljev pa naenkrat nimaš ob sebi. Rada imam naravo, kar je v mestu težko najti. Morala sem se privaditi na množico ljudi, ki te obkrožajo ves čas. Na večjih postajah podzemne železnice se počutim prav utesnjeno. Po dveh letih pa se ti problemi zdijo daljna preteklost. Bolje sem spoznala Milano, ki je v primerjavi z Velenjem pravo velemesto. Tu najdeš vsako stvar, ki si jo zaželiš, vsak dan so različni super koncerti in razstave pomembnih svetovnih umetnikov. Za zdaj načrtujem, da se bom na podiplomski študij vrnila v Slovenijo. Želim bolje spoznati način dela doma in domače glasbenike. Po končanem študiju pa bom še videla, kako in kaj.
Urban Marčič (23 let), Tajpej, Tajvan
Delam 1. letnik magisterija na Narodni univerzi Chengchi v Tajvanu. V Sloveniji sem diplomiral iz sinologije, za študij na Tajvanu pa sem se odločil, ker sem imel priložnost dobiti štipendijo. Zavedal sem se razlik v navadah, kar je predstavljalo tako izziv kot priložnost podrobno spoznati drugačno kulturo in način življenja. Tu sem zdaj šest mesecev in sem se na novo okolje hitro navadil. Na začetku sem imel težave le s prilagoditvijo zaradi drugačnega podnebja, saj je Tajvan že v subtropskem pasu, tako da so visoke temperature stalnica od pomladi do jeseni. Pozitivna plat pa je, da so prijetne zime. Življenje v Tajvanu mi je všeč, ker pa mi je všeč tudi v Sloveniji, se še ne morem odločiti, kje bi živel.
Mitja Mikalavčič (27 let), Vechta, Nemčija
Za delo v tujini sem se odločil predvsem zaradi pridobivanja posebnih znanj. V Nemčiji delam kot veterinar na kliniki za konje. Moja služba je pripravniška, sestavili so mi program usposabljanja, namenjen veterinarjem na začetku kariere. V Sloveniji takšni programi ne obstajajo. Obenem dvigam raven znanja tujega jezika in navezujem stike z ljudmi istega poklica. Tu sem šest mesecev, prilagoditev na novo okolje pa je bila dokaj enostavna, predvsem ker mi je podjetje uredilo nastanitev. Potreboval sem samo nekaj nasvetov in pomoči pri urejanju dokumentov. Moj cilj je nabrati čim več znanja in izkušenj ter se vrniti v Slovenijo. Vsekakor se počutim bolje doma, čeprav je, na splošno gledano, življenje v Nemčiji in Sloveniji precej podobno.
Taja Grubar (22 let) in Luka Novak (21 let), London in Kalifornija
Za delo v tujini sva se dvakrat odločila med poletnimi počitnicami, po štiri mesece. Namesto da bi nekaj mesecev delala v Sloveniji in varčevala za potovanje, se nama je zdela ideja, da bi delala kar v tujini, veliko bolj razburljiva. Pred dvema letoma sva bila oba zaposlena v kalifornijskem letovišču v območju čudovitega jezera Tahoe, lani v Londonu pa sva delala v trgovinah in restavracijah. Izzivov je vedno veliko in nanje moraš biti pripravljen. Seznanjen moraš biti s pravili in zakoni, si urediti dokumente, poiskati prebivališče in prevoz. V Ameriki je to precej bolj zapleteno kot pri nas, v Londonu ni bilo večjih težav. Vendar noben izziv ni pretežak, če si nekaj res želiš. Bolj nama je bilo všeč v Londonu, kjer je življenjski tempo živ in hiter, vedno se nekaj dogaja, kar tu pogrešava. Je pa tam zelo drago – London je mesto, ki ga ljubiš zaradi vsega, kar ponuja, in sovražiš zaradi cene, ki jo za to plačaš. Po končanem šolanju se želiva preseliti v tujino in tam ostati. V Sloveniji nama je všeč, vendar je svet prevelik, da bi življenje preživela le na enem mestu. Tako bi rekla, da je tujina oboje: beg in priložnost. Je beg iz vsakdanjika in je priložnost, ki naju še čaka v prihodnosti. Tujina ni vedno najboljša izbira. Vedeti moraš, kaj od nje lahko pričakuješ. Vendar naju še ni razočarala.
