Dogovorili so se, da začno načrtovati novo misijo urjenja v Iraku, v kateri bi po navedbah virov lahko sodelovalo več kot tisoč vojakov. Potrdili so ustanovitev dveh novih poveljstev, enega za zavarovanje komunikacij v morskih poteh med Evropo in Severno Ameriko, denimo kablov, ter enega za logistiko, ki bi skrbelo tudi za hitro premikanje enot zavezništva po ozemlju Evrope. Nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen je dejala, da razmišljajo o vzpostavitvi neke vrste schengenskega območja za vojsko. Ukrepi so predvsem odgovor na skrbi zaradi vojn v Siriji in Iraku ter ocen o ruski grožnji.
Slednje so glavni razlog, da je Evropa lani od vseh regij v svetu najbolj povečala vojaško porabo. Nekaj je k temu gotovo pripomogel tudi pritisk Trumpove administracije. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da je petnajst članic predstavilo načrte, da obrambne proračune do leta 2024 dvignejo na predvidena dva odstotka BDP, štirinajst (še) ne.
ZDA pa so predstavile zahtevo, da se v dokumentih EU jasno zapiše, da je skrb za obrambo »izključna naloga Nata«, kot je rekel obrambni minister James Mattis. Washingtonu ni po godu tesnejše obrambno sodelovanje EU (PESCO) oziroma se boji podvajanja nalog z Natom. Pojavila so se ugibanja, da v ozadju stojijo interesi ameriške vojaške industrije. ba, agencije
