Južnoafriška republika je dobila novega predsednika. Na ta položaj so ustoličili dosedanjega podpredsednika Cyrila Ramaphoso, in to dobrih petnajst ur po odstopu Jacoba Zume, ki ni želel preverjati trdnosti svojega položaja z glasovanjem v parlamentu o nezaupnici, ki so jo napovedali kar poslanci njegove stranke ANC, če se ne bi umaknil sam.

S tem se je po vsej verjetnosti končala politična pot dokaj kontroverznega Zume, ki so ga ves čas devetletnega predsednikovanja spremljali očitki o korupciji, ustrežljivosti mogočni in bogati južnoafriški družini Gupta, celo o posilstvu in nič kaj demokratičnem obračunavanju s političnimi nasprotniki pa tudi zavezniki. Zumi se je kljub nekaj sto ovadbam s pritiski in izsiljevanji uspelo izogniti obsodbam na sodiščih, toda odpor proti predsedniku je v državi in stranki rasel. Grozilo je, da bo zaradi tega ANC velika poraženka na naslednjih volitvah. Ramaphosa, ki ni imel protikandidata, je tako že napovedal dosleden obračun z razpaslo korupcijo in osredotočenost oblasti na gospodarske težave.

Opozicija, ki je upala, da bo kriza z Zumo pripeljala do predčasnih volitev, je sicer zadovoljna z odstopom, a opozarja, da država ni imela težav zgolj s predsednikom Zumo, ampak tudi s stranko ANC. In te se bodo nadaljevale. V parlamentu so namreč včeraj po prevzemu predsedniške funkcije na račun Ramaphose že letele kritične puščice opozicijskih parlamentarcev (belih in temnopoltih), češ da on kot izjemno bogat politik (nekoč pa je bil rudarski sindikalni poverjenik) ni nič drugačen od Zume in ne more biti porok, da bodo res opravili s korupcijo. Če ne pripelje do konca preiskav o Zumovih poslih, če ne sproži preiskave o poslih njegove (četrte) žene in tajnika ANC Aca Magushula ter še nekaterih politikih te stranke, ki vlada državi od konca apartheida, potem je kriza samo prestavljena na nekoliko poznejši čas.