Minulo leto je bilo za edini stacionarni hospic v Sloveniji prelomno, saj so imeli občuten porast povpraševanja po oskrbi. V zavodu Ljubhospic so pomagali 686 uporabnikom, bodisi z zagotovitvijo namestitve in oskrbe bodisi s svetovanjem. Sprejeli so 153 bolnikov, kar je občutno več kot leto prej, ko je želelo zadnje dni v Ljubhospicu preživeti 132 ljudi.
Kljub temu delovanje zavoda še vedno omogočajo izključno donacije, med katerimi je glavni donator Lekarna Ljubljana, ki je zavod pred dvema letoma tudi ustanovila. Hiša Ljubhospica namreč še vedno ni umeščena v državni načrt paliativne oskrbe in za svoje delovanje ne prejema javnega denarja.
Do dogovora odvisni od donacij
Ob včerajšnji drugi obletnici delovanja Ljubhospica je zato prostore zavoda obiskala tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. »Želela bi si, da se Hiša Ljubhospica vključi v sistem. Odnos do skrbi za umirajoče tudi kaže, kako civilizirana družba smo,« je poudarila ministrica, ki priložnost za vsaj delno financiranje programa iz javne blagajne vidi v razpisu ministrstva za letno financiranje socialnovarstvenih programov. »Hiša se bo lahko prijavila na razpis, s čimer bi lahko pomagali pri socialni oskrbi, torej pri pomoči svojcem in tudi umirajočim. Ker pa gre tudi za zdravstveno oskrbo, bo treba v prihodnje doseči dogovor z ministrstvom za zdravje,« je še pojasnila Kopač-Mrakova.
Dodatno nadstropje in terapevtski park
Dokler ta dogovor ne bo dosežen, bo hospic odvisen od donacij. Na letni ravni program stane približno 650.000 evrov, od tega je lani pol milijona evrov prispevala Lekarna Ljubljana. Oskrba umirajočih bolnikov ob tem ostaja za bolnike in svojce povsem brezplačna in tako dostopna vsem, svoj program pa v Ljubhospicu tudi nadgrajujejo. Konec lanskega leta je tako posebno usposabljanje zaključila skupina prostovoljcev, v hospicu jih je zdaj skupno 24, ki interdisciplinarni ekipi strokovnjakov pomagajo pri oskrbi umirajočih. Ob krepitvi ekipe si v Ljubhospicu prizadevajo tudi za ureditev posebnega terapevtskega parka. Načrti zanj so po besedah direktorja Ljubhospica Marjana Sedeja že narejeni, uredili pa bi ga nasproti hiše, na občinskem zemljišču med Hradeckega cesto in Gruberjevim kanalom. »Načrtujemo tudi ureditev odvodnjavanja in dvig hiše za dodatno nadstropje. S tem bi pridobili tudi prostore za prostovoljce, saj želimo, da bi Hiša Ljubhospica postala učni center za oskrbo umirajočih in pomoč svojcem,« je enega od načrtov izpostavil Sedej.
Kot opaža vodja Hiše Tatjana Fink, sta namreč smrt in umiranje še vedno velik tabu, ne le pri svojcih, temveč tudi pri zdravstvenem osebju, ki je v stiski, ko mora bolnika in njegove bližnje soočiti z bližajočim se koncem. »Z iskreno komunikacijo ter človeškim pristopom nam je pri približno 90 odstotkih bolnikov in svojcev uspelo zmanjšati strah pred umiranjem, s pravočasno pripravo svojcev smo dosegli tudi to, da jih je bila tretjina prisotnih ob umiranju bližnjega,« je dodala Finkova.
