Predstavitve finalistov začenjamo z zgodbami malih podjetij. Prva dva finalista (po abecednem vrstnem redu) sta Intera, ki v Zlati niti sodeluje devetič, in List, za katerega je letošnja Zlata nit osma. »Vnovična uvrstitev med finaliste je dokaz, da delamo dobro, da med leti ne nihamo in se stalno izboljšujemo, saj verjamemo, da tudi drugi delajo razvojne korake. Letos je kar nekaj novincev med malimi podjetji, zato je preboj v sedmerico finalistov za naš še toliko pomembnejši,« poudarja Mirjam Kerpan Izak, direktorica podjetja List, ki se ukvarja z razvijanjem in implementacijo programske opreme Hipokrat za zdravstvo.
Podjetje, ki deluje v Tehnološkem parku Ljubljana, zaposluje 16 sodelavcev, redno sodeluje tudi z nekaj zunanjimi sodelavci. Mirjam Kerpan Izak, ki je pred leti že dobila priznanje za najboljšega zaposlovalca, je prepričana, da so v zadnjih treh letih oblikovali ekipo zavzetih zaposlenih, ki delujejo kot celota in pri katerih se kompetence posameznikov dopolnjujejo. »Ne morem ravno reči, da imajo vsi vodstvene kompetence, a to tudi ni vedno potrebno, saj ima za različne posameznike različna pričakovanja, tudi njihove vloge v podjetju so različne,« odgovarja direktorica na vprašanje, ali je tudi za njih izziv dobiti strokovni kader z vodstvenimi kompetencami.
Vodstvo podjetja prepoznava in usmerja talente
»Delo s kadri je najpomembnejši del podjetja in v Sloveniji imamo veliko odličnih primerov. Izbor Zlata nit je zelo pomemben za izmenjavo izkušenj in dobrih praks med podjetji. Želel bi si še več tovrstnih možnosti za izmenjave in učenje drug od drugega,« poudarja Peter Ladič, direktor Intere, ki je bila v preteklosti tudi že prepoznana za najboljšega zaposlovalca med malimi podjetji.
»V kategoriji malih podjetij je vse več prijavljenih v izbor; to je super, saj pomeni, da se primeri dobrih praks širijo med podjetji in da se podjetja vedno bolj zavedajo, da se je za zadovoljne sodelavce treba truditi. Zato smo bili uvrstitve, ki nam je uspela že devetič zapored, še toliko bolj veseli.«
Tudi Ladič zaznava, da strokovnjakom primanjkuje vodstvenih kompetenc in prodajne žilice, česar pa niti ne vidi nujno kot slabo. »Če je nekdo res specializiran za določen del, naj bo njegov fokus v tem in vodenje ekipe prevzame nekdo drug, ki pa je specializiran v vodenju. Dejstvo je, da nismo vsi za vse; vodstvo podjetja mora prepoznati talente in tudi omejitve posameznika in ga ustrezno umestiti v ekipo, da bo obojestransko zadovoljstvo maksimalno.«
Intera zaposluje 21 redno zaposlenih in zunanjih sodelavcev. V zadnjih treh mesecih so se ekipi pridružili trije novi člani, marca se jim bosta pridružila še dva. »Ob enakem trendu rasti pričakujemo, da bo ekipa do konca leta 2020 štela 30 članov. Za določene dele potrebujemo izkušen kader, za določene dele pa potrebujemo manj izkušene, ki se potem ob mentorju razvijajo in učijo naprej.« Z mladimi imajo v Interi zelo dobre izkušnje. »Skoraj vsi, ki smo jih štipendirali ali pa so se nam pridružili za prakso ali začasno študentsko delo, so se pozneje zaposlili v Interi in so zdaj ključni kadri,« poudarja Ladič in hkrati pozdravlja predlog Kluba slovenskih podjetnikov o sledljivosti zaposljivosti diplomantov.
»Študijski programi bi morali slediti najbolj osnovni logiki: ponudba – povpraševanje. Kaj nam pomaga tisoč visoko izobraženih ekonomistov, če trg potrebuje programerje, strojnike… Ko se mladi odločajo za študij, bi vsekakor morali upoštevati tudi te dejavnike. Res pa je, da bi tudi ustrezne ustanove morale mladim pomagati z lažjim dostopom do teh podatkov. Žal izobraževalni sistem niti približno ne dohaja dejanskih potreb na trgu dela in zato smo na slabšem vsi: diplomanti brez službe, podjetja brez ustreznih mladih kadrov in davkoplačevalci.«
