V sedmerici finalistov je tudi SAP Slovenija, ki se je tokrat za merjenje kakovosti odnosa med zaposlenim in organizacijo odločil prvič. Tudi zato, ker želi krepiti znamko dobrega zaposlovalca, kot med drugim poudarja Gregor Potočar, generalni direktor SAP Slovenija, ki kot specialist za poslovne aplikacije v Sloveniji deluje od leta 1999.
»Zlata nit je ugleden izbor najboljših zaposlovalcev v Sloveniji. Podjetjem, ki veliko pozornosti namenjajo zaposlenim in njihovemu razvoju, pa ponuja tudi ustrezne priložnosti, da se predstavijo precej širše kot zgolj skozi produkte in storitve: skozi odnos do zaposlenih in vizijo svoje kadrovske politike.« V podjetju, ki zaposluje 37 sodelavcev, od sodelovanja v Zlati niti pričakujejo predvsem, da bodo prav z vprašalnikom o kakovosti odnosa med zaposlenim in organizacijo »izvedeli več o sebi, kje smo v primerjavi z drugimi slovenskimi zaposlovalci, kaj lahko storimo, da bomo na slovenskem trgu tudi v kadrovskem smislu še konkurenčnejši. Navsezadnje pa že dejstvo, da smo med finalisti izbora, utrjuje pripadnost zaposlenih podjetju, hkrati pa jim izreka priznanje, saj soustvarjajo naše delovno mesto. Tudi sam sem izredno ponosen, da smo se uvrstili med najboljše,« poudarja Potočar, ki je mesto generalnega direktorja prevzel jeseni 2016.
Sodelavci kot partnerji
V SAP, ki na globalni ravni spada med bolj zaželene zaposlovalce, večjih težav pri zaposlovanju nimajo. »Različne raziskave pa tudi naše lastne izkušnje kažejo, da mlade zanima predvsem pridobivanje novih znanj – ob podpori mentorjev, da želijo delati pomembne stvari, želijo nositi odgovornost in uživati zaupanje. Zato verjamem, da tisti mladi, ki se odločijo za delovno mesto, ki jim ustreza, ne odlašajo z zaposlitvijo. Obenem pa so pri našem delu ključne izkušnje starejših, mentorjev ter raznolikost pristopov in pogledov, ki bogatijo večgeneracijsko ekipo. Mi iščemo partnerje, ljudi, ki so odločni, ustvarjalni in vedo, kaj hočejo. Veseli me, da jih uspešno najdemo – mlade ali starejše, ki so odprti tudi za najrazličnejša sodelovanja in pridobivanje novega znanja,« poudarja Potočar.
»V Red Orbitu vsak petek končamo z dogodkom TGIF (Thank God It's Friday – Hvala bogu, da je petek), na katerem povzamemo najpomembnejše dogodke in dosežke preteklega tedna. Prejšnji teden seveda ni manjkalo navodilo, da moramo v soboto vsi takoj v Dnevniku preveriti, ali smo finalisti. Glas o uvrstitvi v finale se je hitro razširil prek slacka, ki ga v podjetju uporabljamo za medsebojno komunikacijo. Ne vem, kako, ampak stvar je eskalirala do tega, da moram zdaj za sodelavce speči torto,« je navdušenje, da se je Red Orbit uvrstil v sedmerico finalistov, zelo slikovito orisal direktor Andraž Štalec.
Tudi ekipa Red Orbita, v kateri je trenutno 18 sodelavcev, se sooča s težavami pri pridobivanju novih sodelavcev. »V preteklem letu je zaposlovanje postalo izredno težko. Kadrov ni. Res je, da delamo v dokaj specifični panogi, pa vseeno. Vseskozi imamo razpise za različna delovna mesta in izredno težko dobimo primerne kadre. Nizka stopnja brezposelnosti je seveda dobrodošla, vendar pomanjkanje kadra v visokotehnoloških podjetjih lahko vodi v počasnejšo gospodarsko rast, česar si seveda nihče ne želi,« razmišlja Štalec. Letos imajo v načrtu zaposliti sedem novih sodelavcev. Ker pa želijo zgraditi še močnejšo ekipo, veliko vlagajo tudi v izobraževanje zaposlenih.
Usposobijo jih sami
V Red Orbitu so v preteklem letu najemali večinoma mlade, ki so iskali svojo prvo resno zaposlitev. Eden resnih problemov je pomanjkanje izkušenj, predvsem v primerjavi z mladimi iz tujine. »Mi se s tem sicer ne obremenjujemo, saj imamo izdelan program usposabljanja, ki se je izkazal za izredno učinkovitega. Bolj kot izkušnje iščemo iskrico v očeh, kar pomeni, da si mladi zelo močno željo delati v digitalnem marketingu, in njihovo ujemanje s kulturo Red Orbita.
Sama sledljivost zaposljivosti diplomantov po mojem mnenju ne bo prinesla neke velike dodane vrednosti. Mislim, da je zaposljivost odvisna od posameznika in ne zgolj od smeri študija. Če je nekdo proaktiven in ima veliko željo po uspehu in dokazovanju, mu lahko uspe ne glede na smer študija. Vprašljivo je tudi, kako hitro bi se lahko prilagajali študijski programi. Osebno mislim, da bi večji fokus morali nameniti prenovitvi že obstoječih programov. Na področju marketinga in digitalnih tehnologij smo s študijskimi programi še vedno deset let za zahodno Evropo,« poudarja Štalec v komentarju predloga Kluba slovenskih podjetnikov o sistematičnem sledenju zaposljivosti diplomantov.
Tudi v Optiwebu se je novica o uvrstitvi med finaliste hitro razširila. »Direktor jo je najprej objavil na našem komunikacijskem orodju slack, na kanalu #hvalilnik, ki je namenjen temu, da se sodelavci pohvalimo med seboj. Pohvala gre vsem sodelavcem, saj smo vsi skupaj zaslužni za to, da je naš letošnji rezultat še boljši. Takoj ko smo dobili rezultate vprašalnika, smo naredili analizo – primerjavo med lanskim in letošnjim letom ter pogledali, kje so največje razlike. Na naše zadovoljstvo so bile vse večje razlike posledica izboljšanja. To nas je res razveselilo, sploh ker je šlo za področja, na katerih smo aktivno delali, da bi rezultat spremenili (predvsem področje razvoja). O rezultatih smo se nato pogovorili z vodji ekip, na našem tedenskem sestanku Wazzup pa smo jih predstavili tudi vsem zaposlenim,« je orisala Urška Stanovnik, menedžerka, odgovorna za zadovoljstvo zaposlenih v Optiwebu.
V boju za sodelavce
Trg dela v Optiwebu vidimo podobno kot druga podjetja, saj se vsi srečujejo z istim izzivom – premalo ustreznega kadra. »Na prvi pogled je to seveda negativno in podjetjem povzroča ogromno težav, po drugi strani pa se kaže tudi mnogo pozitivnih posledic tega stanja – podjetja tako veliko več vlagamo v svoje zaposlene in razmišljamo, kako zaposlene ne samo pridobiti, ampak tudi obdržati v podjetju. Tako sta delodajalec in delavec postala veliko enakovrednejša partnerja, kar se nam zdi pozitivno. Naš primer potrjuje, da se mladi ne zaposlujejo pozno, saj je povprečna starost v podjetju nekoliko manj kot trideset let. Res pa je, da je treba mlade vključiti v podjetje že veliko prej kot ob končanju fakultete in jim tudi pokazati smisel zaposlitve.«
Naslednjo soboto, 17. februarja, bomo iz sedmerice finalistov med malimi podjetji predstavili še preostali dve podjetji, in sicer Med in mleko ter Zaposlitveni center Avantus, med srednje velikimi pa Butan plin, JP Komunala Brežice in novinca Kuehne + Nagel.
