172 € je prebivalec Slovenije v povprečju porabil za kulturo v letu 2016. Država je za končno potrošnjo za kulturo namenila 135 evrov na prebivalca. V letu 2016 je 1441 slovenskih založnikov izdalo 5319 knjig in brošur, od tega je bilo 1808 ali 34 odstotkov leposlovnih del (995 slovenskih in 813 prevodov). Povprečna cena knjige je bila nekaj več kot 19 evrov.
Na slovenskih odrih so kulturni domovi, gledališča, opere in drugi izvajalci kulture pripravili 24.000 prireditev. Skoraj 52 odstotkov jih je bilo v lastni produkciji oziroma koprodukciji. Skupno pa si je vse prireditve ogledalo več kot 4 milijone gledalcev.
V letu 2016 je bilo narejenih 22 celovečernih filmov (14 igranih in 8 dokumentarnih) ter 67 kratkometražnih in srednjemetražnih filmov. Filmske predstave si je ogledalo okoli 2,3 milijona gledalcev – tuje filme približno 2,1 milijona gledalcev, slovenske filme pa 239.000 gledalcev.
V muzejih in galerijah so pripravili 1960 razstav. Te so privabile okrog 2,8 milijona obiskovalcev, od tega približno 757.000 otrok in mladine. Muzeji in galerije so obiskovalcem ponudili tudi več kot 37.000 različnih izobraževalnih programov, ki se jih je udeležilo 872.000 oseb.
V letu 2016 je bilo v knjižnice vpisanih 469.970 članov. Izposodili so si 25,7 milijona enot knjižničnega gradiva. V knjižnicah so zabeležili 10,1 milijona obiskov, povprečno 27.700 ljudi dnevno.
V register nesnovne kulturne dediščine je vpisanih 61 enot. Dve enoti, Škofjeloški pasijon, ena od sedmih uprizoritev in predstavitev v registru, ter obhod kurentov, ena od naših 24 šeg in navad, sta vpisani tudi v reprezentativni Unescov seznam.
30.094 enot je vpisanih v register nepremične kulturne dediščine. V registru je 53 odstotkov stavb, 26 odstotkov spominskih objektov in krajev ter 12 odstotkov arheoloških najdišč.
