Edis Vukalić, frizer in direktor Kino gledališča Bežigrad v Ljubljani, še danes pravi, da je v srednji šoli ravnal prav, saj se mu je ljubezen do dela lepo obrestovala. Pri delu z ljudmi, ne glede na delo, ki ga opravlja, še vedno prisega na pošten odnos in odkrito komunikacijo.
Če se danes ozrete nazaj, kakšen osnovnošolec in srednješolec ste bili?Hm, v osnovni šoli se je veliko odvijalo v smeri nogometa in športa na splošno Takrat sem imel učitelje za sovražnike, ki so mi nagajali, z leti pa sem dojel, da so le želeli iz mene izvleči čim več. Prehod v srednjo šolo me je veselil, saj so škarje in brivnik peli že v osnovni šoli.
Zakaj ste se odločili za srednjo frizersko šolo? Kaj vas je prepričalo?Kot rečeno, so škarje pele že v osnovni šoli. Imel sem veliko prijateljev, ki so bili dobri skejterji in so povečini nosili kape, jaz pa sem jih začel striči kar na domači ulici.
Koliko so na vašo odločitev za šolanje vplivali starši in koliko šola?Starši so bili sprva proti, saj so bila njihova pričakovanja, kot pri mnogih drugih, višja. Želeli so namreč, da bi postal ekonomist ali pa se vpisal na športno gimnazijo. Jaz pa sem kljub temu »fural« svoje in zase in tudi v njihovih očeh uspel.
Kako se spominjate prve prakse in česa vam šola ni dala?Praksa me je pravzaprav zadrževala v šoli. Čim prej sem hotel postati frizer. In zato sem se po šoli velikokrat pridružil višji stopnji in se »švercal« še pri njihovi praksi. To mi je bilo v resnično veselje.
Kdaj je prišla »nova ljubezen«, želja po vodenju kina in gledališča?Ker sem velik filmofil in redni obiskovalec kina, se mi je zdelo nedopustno, da prestolnica, kot je Ljubljana, na sporedu ne vrti vseh filmov. Zaradi pomanjkanja časa in delovnih obveznosti se mi je vožnja do kina v Kranju zdela zamudna. Takrat sem se odločil, da je treba nekaj narediti.
Koliko izkušenj ste imeli z delom v kinodvorani, preden ste začeli voditi Kino gledališča Bežigrad?Skoraj nič, vendar sem se obdal z ekipo, ki ima s to dejavnostjo večletne izkušnje, zato je vse steklo lažje.
Katere vzporednice lahko potegnete med delom direktorja kina in gledališča ter delom frizerja?Čeprav se na prvi pogled zdi, da sta to čisto različni panogi, v resnici nista. V obeh panogah je najpomembnejše, da je stranka zadovoljna in da dobi to, kar je plačala, oziroma še več. Če je stranka zadovoljna, bo vsekakor še prišla. Če se slučajno zgodi, da ni, pa naredim vse, kar je v moji moči, da to spremenimo oziroma popravimo.
V roke še vzamete škarje? Ste obdržali stranke?Vsekakor škarje ostajajo moja prva ljubezen. Stranke sem obdržal in pridobil tudi nekaj novih.
Veliko vaših strank obiskuje vaš kino?Seveda, to je obojestransko. Stranke iz salona pridejo v Kino Bežigrad in obratno.
Imate v rokavu še tretji poklic?Ja, penzija. (Smeh.)
Kaj bi danes rekli mladim, ki se odločajo za srednjo šolo? Na kaj naj bodo pozorni in kaj naj bo njihovo vodilo skozi šolanje?Najpomembnejše je, da najdejo tisto, kar jih veseli, potem je vse lažje. Res pa je, da se mi osebno zdi prezgodaj, da se človek o svojem poklicnem življenju odloča že v teh letih. Naj bodo pozorni na učitelje. Mogoče se takrat res zdi, da so naši sovražniki, vendar ko enkrat odrasteš, dojameš, da so ti hoteli samo dobro.
