Scenosled za kaj takšnega je sila preprost, navaja v Nedeljskem dnevniku novinar Toni Perić. Oče posodi sinu avto, ta v naseljenem kraju hudo prekorači dovoljeno hitrost – na ulici, kjer je omejitev 30 kilometrov na uro, je peljal recimo 50 ali 60 kilometrov na uro, kar je že tisoč evrov plus 5 kazenskih točk. A kaj ko oče ugotovi, da se na policijski fotografiji sploh ne vidi, kdo je vozil.
»To ti je policijska država! Pa še gosposko policijo imamo. Ne bodo oni zmrzovali v mrazu, kar postavijo 'škatlo za čevlje' in v pisarnah za računalnikih kasirajo denar. Sploh ne vedo, kdo je vozil, samo registracija avta se vidi!«
Oče se odloči, da ne bo plačal, ker tudi res ni on vozil avta, sina pa ne bo prijavil, ker tega po zakonu ni dolžan. Tudi za odvetnika ne bo zapravljal denarja in potem sledi opomin, finančna uprava pa mu nima kaj izterjati, saj je brez službe, kripo od avta je vmes že prodal, državi ostane le še zapor. Možnost za takšno zgodbo sploh ni za lase privlečena, je vsakdanja in jo potrjuje tudi statistika.
S pritožbami zasuta sodišča
Statistični podatki za leto 2017 še niso obdelani, a v dveh prejšnjih letih je znašala najvišja samostojna globa, ki je policiji ni uspelo izterjati, 12.000 evrov. Našel se je tudi posameznik, ki je imel celo 217 glob. Ob tem je policija v dveh letih dacarjem poslala 134.000 prometnih kazni, v skupni vrednosti prek 40 milijonov evrov. Dobrih 10 milijonov jim je uspelo izterjati. In to so samo prometni prekrški, kaj šele druge kršitve.
Kaj pa davkarija? Oni s kršitelji prometnih (in še hujših) prekrškov nimajo vsakodnevnih opravkov, plačilne naloge pošiljajo na podjetja. Sodniki za prekrške so čisto druga zgodba. Slovenski policisti so v leto 2016, v času zmanjšanega obsega dela zaradi policijske stavke, izdali 73.000 plačilnih nalogov zaradi prekoračitve hitrosti, kaznovani državljani pa so vložili več kot 4000 zahtev za varstvo zakonitosti, kot se strokovno reče pritožbi zaradi izrečene globe (in kazenskih točk).
Za kaj gre? Za izmikanje roki pravice, pri čemer smo v Sloveniji vsaj evropski, če ne svetovni prvaki. Zaradi zakonske ureditve v Sloveniji, ki je v tem mandatu najverjetneje ne bodo spremenili, je namreč slovenska policija dobesedno stisnjena v kot. Gre za primere meritve hitrosti s stacionarnim radarjem, ko policist ne ustavi voznika in mu pri ne izda takoj plačilnega naloga, za nameček pa se na fotografijah s stacionarnih radarjev najpogosteje ne vidi, kdo sedi za volanom. »Peljala je sorodnica, imena pa ne morem povedati,« se lahko izmika več kot očitno bradati moški, a se to na sliki ne vidi. Plačilni nalog roma k lastniku vozila, ta pa v resnici ni dolžan plačati. Po inkvizicijskem pravnem redu v Sloveniji mora državljan dokazovati svojo nedolžnost, namesto da država najde načina, da mu dokaže krivdo.
Nova podoba Franceta Prešerna
Še več zanimivih člankov, denimo o tem, kako je akademski slikar Jože Trobec na osnovi najdenih zapiskov na novo upodobil pesnika Franceta Prešerna, kako Sebastjan Gorišek in njegov oče Janez snujeta gradnjo smučarske skakalnice v Šiški, kjer je podoben objekt pred 60 leti že stal, pa o težavah s tegobo let športnih veteranov, kot so Goran Dragić, Jernej Damjan, Uroš Zorman in Sašo Bertoncelj, ter o pripravah lavfarjev na pustni karneval v Cerknici, pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
