Aleksander Lucu v Nedeljskem dnevniku piše, da je že leta 1928 večina držav sveta podpisala Briand-Kellogov pakt, ki je razglasil agresijo za hudodelsko protipravno dejanje. Tudi v ustanovni listini Združenih narodov je prepovedan vsak oborožen napad ali uporaba sile v meddržavnih odnosih. Skrajni indijski asketski politik Mahatma Gandi bi dodal: nenasilje je vrhovni zakon!
Zato bodo Hrvatje še v nedogled na mestu mencali s priznanjem arbitraže, hkrati pa v strahu, da se tudi do Slovenije ne bi znova vedli kot agresorji, v Piranskem zalivu ne bodo zganjali nasilja ali celo rožljali z orožjem, kar so sicer že napovedali upokojeni hrvaški generali, ki jih, kot kaže, še povsem sveža morija na Balkanu ni izučila ničesar. Hrvaška, ki po podatkih Evropske unije niti po naključju ni v zavidljivem finančnem položaju, pa se ne bi mogla pobrati desetletja, če Bošnjaki zaradi hrvaške agresije, definirane po razsodbi v Haagu, sprožijo proces plačila vojne škode ali reparacij in uveljavitev restitucije. Po prvih ocenah bi znašale reparacije nekaj deset milijard evrov, restitucija (povračilo) pa je še bolj zapleten postopek.
Zato pa znani slovenski trgovci, ki so zalagali tudi hrvaško vojsko v Hercegovini, ne bodo z lahkoto ušli razsodbi haaškega sodišča, kajti kaznivo dejanje agresije nikoli ne zastara. Toda pozor: če se bo začela afera, kdo je iz Slovenije prodajal Hrvatom orožje, bo morala odgovarjati država Slovenija, kajti prodajalci z imeni in priimki so imeli takrat uradne funkcije v slovenski politiki in vojski. Tudi zato bodo različne parauradne slovenske delegacije čedalje pogosteje hodile v Zagreb.
Za dostopnejše domove starejših
Prebivalstvo Slovenije se stara, zato je skrajni čas za zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDO), ki je že prestal prvo javno obravnavo. Če stane danes oskrbovalnina na negovalnem oddelku v domu starejših okoli 1200 evrov na mesec, koliko bo po novem, če bo zakon seveda sprejet, je Nedeljski dnevnik vprašal Klavdijo Kobal Straus, diplomirano medicinsko sestro in sekretarko na direktoratu za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje.
»Takšna oseba bo po novem predlogu ZDO uvrščena v najvišjo, peto kategorijo zahtevnosti dolgotrajne oskrbe. V takem primeru bi uporabnik sam plačal 270 evrov za dolgotrajno oskrbo in še 450 evrov za bivanje in hrano, skupaj torej 720 evrov na mesec. Izvajalec dolgotrajne oskrbe bi za to osebo po predlogu ZDO prejel dodatno še 639 evrov iz javnih sredstev. Skupno bi torej dom starejših prejel 1359 evrov. Izvajalci oskrbe (na domu in v domovih starejših) bodo prejeli še 460 evrov na leto, in sicer za storitve za ohranjanje samostojnosti, torej 38 evrov na mesec. Poleg tega pa storitve zdravstvene nege, ki niso del dolgotrajne oskrbe, in medicinska rehabilitacija ostajajo tudi v prihodnje predmet financiranja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.«
V boj s plameni in zavarovalnico
Še več zanimivih člankov, denimo o tem, kakšne bitke imajo naši gasilci z zavarovalnicami, kako se spet polni nekdaj zapuščena istrska vas Abitanti, kakšen je vsakdan skakalnega pogona smučarskega kluba Triglav iz Kranja, kaj nam za leto 2018 napovedujejo vodilni svetovni ekonomisti in kakšno je razpoloženje med ribiči v Piranskem zalivu, pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
