KLS Ljubno, zlata gazela 2011, je lani spet presegel zastavljene cilje in si postavil še bolj ambiciozne. V naslednji petletki bo v razvoj proizvodov, procesov in kadrov – podjetje zaposluje 250 ljudi – vložil 12 milijonov evrov, v naložbe pa 60 milijonov evrov, napoveduje Bogomir Strašek, direktor podjetja, ki je lani zaokrožilo 45-letnico delovanja. Letos bodo izvoz na Kitajsko še povečali in se razširili še na kanadski trg.
Podjetje je lani ustvarilo 47 milijonov evrov prihodkov, kar pomeni 8-odstotno rast glede na leto 2016, povprečna dodana vrednost na zaposlenega pa je znašala kar 128.000 evrov. Lani so 10 milijonov vložili v novo orodjarno, nove obdelovalne linije, več so jih prenovili, vložili so v boljše delovne pogoje v obratu obroči in v informatizacijo oziroma digitalizacijo, dokončali so logistični center. Trenutno imajo v proizvodnji že 160 robotov. Ves čas izboljšujejo kakovost in imajo samo en slab kos na štiri milijone obročev, noben proizvajalec pa zaradi njihovih dobav ni imel zastoja v proizvodnji.
Iščejo strokovnjake, ki jih ne moti plovba sredi nevihte
Za dosego visoko postavljenih ciljev – prodaja naj bi letos zrasla na najmanj 52 milijonov evrov – pa potrebujejo nove kadre. Te k sodelovanju nagovarjajo v prepričanju, da KLS predstavlja delovno okolje, kjer talenti lahko udejanjijo pridobljena znanja in se uspešno razvijajo v dinamično rastočem podjetju, ki je globalno na svojem področju eno najboljših na svetu. Strokovnjakom namreč omogočajo, da sodelujejo pri nastajanju novih produktov, da svoje znanje implementirajo z najsodobnejšo tehnologijo v sodelovanju z najzahtevnejšimi proizvajalci in v okolju, ki spodbuja razvoj na vseh ravneh. »So ljudje, ki iščejo predvsem mirne vode, pri nas ves čas plujemo sredi nevihte. To pomeni, da se ves čas razvijamo in smo sposobni uresničevati vedno višje cilje.«
KLS bo kljub večanju deleža avtomobilov na električni pogon vsaj še nadaljnjih deset let izdeloval zobate obroče za motorje z notranjim izgorevanjem, četudi je vtis, da bo e-mobilnost potekala hitreje. Po Straškovem mnenju se bodo električni avtomobili uveljavljali bistveno počasneje in starega programa ne nameravajo opustiti. »V podjetjih moramo biti na bistveno bolj realnih tleh, kot so politiki, ki so jih polna usta e-mobilnosti. Naša odgovornost je objektivizirana in moramo zelo dobro preučiti razvojne trende in vedeti, kako se bodo stvari odvijale v prihodnosti,« poudarja Strašek.
Električni avtomobili bodo tudi čez desetletje v manjšini
Med razlogi, da je električnih avtomobilov še malo, je, da se elektrika še vedno pridobiva na umazan način. Več kot polovica svetovne elektrike se namreč še vedno pridobiva iz premoga. Do leta 2030 bo po nekaterih napovedih, ki so za proizvajalce avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem optimistične, med tri in štiri odstotke električnih avtomobilov, po drugih, zanje torej manj optimističnih, pa okoli osmino.
V svetu je bilo lani prodanih več kot 90 milijonov osebnih vozil in lahkih tovornih vozil, v letu 2030 pa naj bi jih tretjino več oziroma 120 milijonov. »Če bo celo 15 odstotkov avtomobilov na električni pogon, to še vedno pomeni, da bo treba izdelati več kot sto milijonov avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje in hibridni pogon. Našega utečenega produkta, torej zobatih obročev, ne bomo kar tako ukinili, saj bo še vsaj desetletje prinašal glavnino prihodkov. Je pa sprememb v avtomobilski industriji veliko in odvijajo se zelo hitro.«
V program zobatih obročev, na področju katerega si je KLS pridobil veliko znanja in izjemen globalni ugled, bo gazela iz Ljubnega, ki ima sicer 16-odstotni globalni delež, torej še naprej vlagala. »Medtem ko nekateri zaradi e-mobilnosti prihodnosti v tem programu ne vidijo več, mi prav zaradi tega v njem vidimo priložnost vsaj naslednjih 15 let. Vsi veliki proizvajalci avtomobilov nas zelo cenijo, zato nas vabijo tudi v projekte, ki niso vezani na motorje z notranjim izgorevanjem,« napoveduje Strašek, pri čemer že imajo nekaj prototipov, množične dobave pa bodo mogoče najpozneje leta 2020.
Kitajska je le še vprašanje časa
Zaradi večjega obsega projektov in potrebne širitve, saj prav dolgo ne bodo mogli več odlašati z odločitvijo o tovarni na Kitajskem, pa jih je strah, da bi lahko začela trpeti kakovost in odzivanje na potrebe kupcev, ker nimajo dovolj izdatnega priliva strokovnega kadra. »Če ne bomo šli na Kitajsko, bomo vse te milijone, ki jih izdelamo za kitajski trg v Ljubnem, izgubili. Cenovno smo lahko konkurenčni, a ne moremo izničiti dejstva, da naši zobniki tja potujejo 45 dni. To pomeni, da nismo dovolj fleksibilni, saj moramo biti dejansko sposobni dnevno se odzivati na zahteve kupcev. Težave povzročajo tudi transportni stroški in uvozna carina,« našteva Strašek, pri čemer poudarja, da je kitajski trg zahteven trg in da lahko na njem uspeš samo z najboljšimi izdelki.
