Pustovanje v vaseh pod Krnom ostaja domena mladih neporočenih moških. V soboto so se v vlogi ta lepih in ta grdih ter drugih pustnih likov ravenskega pusta znova podali na svoj 12-urni pohod. Tako kot veleva več stoletij star poganski običaj, so domačinom zaželeli vsega dobrega, otroke pa preganjali s pepelom. »Rawnsk pust ne odganja zime, temveč po domačijah prinaša vse dobro in odnaša vse slabo. Letos smo med vsem dobrim prinesli tudi sneg, ki ga je v letošnji zimi primanjkovalo,« so povedali člani fantovske skupnosti.
S pepelom po grbi
Ravenski pust je danes eden bolj avtentičnih v Sloveniji, ubranjen pred sladkornimi penami, klovni in drugo komercializacijo. Država mu je zato leta 2014 nadela najvišje državno priznanje in ga razglasila za živo mojstrovino državnega pomena. Je eden redkih, kjer se pustna družina resnično drži tradicije in vanjo ne spušča poročenih.
Pustni običaji se v vaseh pod Krnom začnejo deset dni pred uradnim pustnim torkom. V soboto so se tako malo po sedmih, ko sonce še niti ni vzšlo, fantje, oblečeni vsak v svoj lik, zbrali na sredi Drežniških Raven in nato v sprevodu krenili naprej proti Magozdu in Jezercam. Uprizarjali so staro pogansko ženitev. Za ta lepimi maskami ženitnega sprevoda z dvema ženinoma in dvema nevestama so se podili ta grdi, ki so zaradi svojega obličja in strašljive lesene maske tudi najopaznejši. Oblečeni v hlače iz pisanih trakov, odeti v ovčjo ali kozjo kožo in opasani z zvonci so od sprevoda odganjali vsiljivo in radovedno otročad. Nemalokrat so jih ti dobili po grbi z nogavico, napolnjeno s pepelom.
Ravenski pust je pravzaprav ulična predstava, ki poteka po natanko določenem scenariju in od fantov ne zahteva samo dobre volje in kondicije za dolg pustni pohod, temveč tudi študijo vlog. Na pust se začno pripravljati že decembra, ko v fantovsko skupnost sprejmejo nove člane, tiste, ki so se v zadnjem letu poročili, pa odslovijo. Fantom tedaj razdelijo vloge in jasno je, da novinci dobijo najtežje oziroma tiste, ki zahtevajo največ kondicije – vloge ta grdih. Vloge ostanejo skrivnost do samega pustovanja, za domačine pa je pravi izziv, da že pred pustovanjem in zlasti na dan pusta ugibajo, kdo nosi katero masko in ali jo je odigral bolje ali slabše kakor njegov lanski predhodnik.
Ravenski pust ni kriv
V nasprotju z mnogimi drugimi slovenskimi pustnimi navadami ravenski pust za grehe v preteklem letu ni obsojen. Najdejo ga ubitega za enim od hišnih vogalov. Na večer pustnega torka pripravijo zadušno slovesnost, zelo podobno cerkvenemu pogrebnemu obredju. V pridigi je tudi čas za komentar minulega leta, za samorefleksijo in smeh. Pusta zvečer zažgejo na grmadi in ob ognju zaplešejo in zapojejo. Pustni običaj nato na pustno soboto ponovijo v Drežnici. Prav tako na pustno soboto se bodo po Kobaridu zapodili tudi sourenki – v ovčje kože oblečeni pustni liki, ki so jih po več kot 60 letih na Kobariškem znova obudili. Običaj so v Kobaridu nazadnje praznovali leta 1952, ko so sourenki po nedeljski maši strašili ljudi, posebno radi so ponagajali prevzetnim dekletom.
