V francoskem mestu Calais na severu države, zloglasnem po zbiranju migrantov, ki si želijo na drugo stran Rokavskega preliva v Veliko Britanijo, je sredi belega dne izbruhnil spopad med Eritrejci in Afganistanci, po katerem je pet ljudi obležalo s strelnimi ranami. Skupno je bilo ranjenih več kot dvajset ljudi.

Najprej so spopadi izbruhnili med razdeljevanjem hrane na južnem obrobju mesta. Kakšnih sto Eritrejcev se je spoprijelo s tridesetimi Afganistanci, oboroženi pa so bili s koli in železnimi palicami. Nato naj bi eden od Afganistancev začel streljati. V bližini mesta je kasneje izbruhnil še en spopad med migranti iz istih držav.

Takšni dogodki so za mesto s 70.000 prebivalci postali tako značilni, da so se nekateri začeli izseljevati. Leta 2016 je bil v spopadih z Afganistanci ubit Eritrejec, avgusta lani je bilo ranjenih sedemnajst ljudi, spopadali so se afganistanski klani pa Eritrejci in Sudanci ter drugi Afričani. Tega ni končalo niti zaprtje zloglasnega taborišča pred dobrim letom dni, ki se ga je prijelo ime Džungla in kjer je bilo 8000 migrantov. V Calaisu so se razbohotile kriminalne tihotapske družbe in tudi po zaprtju Džungle je tam ostalo več sto mladih Afričanov in Afganistancev, ki so si postavili zasilna zatočišča v gozdičkih in se spopadajo s policijo ter med seboj. Tja prihajajo v upanju, da bodo našli pot v Veliko Britanijo, ki jo v jasnem vremenu lahko vidijo s prostim očesom. Toda pot je za migrante brez dokumentov mnogo daljša, kot kaže in laže pogled. Mogoča je le, če tvegajo in se obrnejo na tihotapce.

Macron migrantov ni prepričal

Policija je danes na območje poslala okrepitve. Notranji minister Gerard Collomb je dejal, da bodo oblasti prevzele razdeljevanje hrane od humanitarnih organizacij – te naj bi migrante posredno vabile v Calais s tem, ko pomoč razdeljujejo v mestu. Dejal je tudi, da vedo, kdo so voditelji tolp med migranti, in da jih bodo polovili.

Kritiki pa trdijo, da vlada nima dolgoročnejše strategije. »Vsakič ko aretirajo deset ljudi, takoj pride deset novih,« pravi Francois Guennoc iz organizacije Auberge des Migrants.

Predsednik Emmanuel Macron je pred dvema tednoma med obiskom Velike Britanije podpisal nov sporazum o ukrepih, ki naj bi še otežili migrantom, da se iz Francije prek Rokavskega preliva pretihotapijo v Veliko Britanijo. Vlada v Londonu je obljubila povečanje finančnega prispevka za boljše varnostne ukrepe v Franciji, a to tudi pomeni, da bodo migranti še množičneje ostajali v državi. Pred odhodom v London je Macron obiskal Calais in poskusil poslati jasno sporočilo nezakonitim migrantom, da je pot v Veliko Britanijo tam »zaprta«. Vendar mu vsi očitno niso verjeli.

Po podatkih notranjega ministrstva je Francija lani prejela rekordnih 100.000 prošenj za azil, še na desettisoče migrantov pa zavrnila na meji. Zanimivo, največ prošenj je iz Albanije, pri čemer oblasti za obravnavo zahtevkov potrebujejo celo do tri leta, medtem ko Nemčija enako birokracijo opravi v nekaj dneh.