Na primer: v odgovoru gospe Dimic direktor Kemisa v Dnevniku 24. januarja 2018 navaja različne preventivne ukrepe in sklene: »Torej ne drži, da Kemis ni ravnal odgovorno na področju preventivnih ukrepov požarne varnosti.«
Te trditve ni mogoče sprejeti, ker je neresnična. Govorijo dejstva. Če bi Kemis ravnal odgovorno na področju preventivnih ukrepov požarne varnosti, potem tega ogromnega požara ne bi bilo. Dejstvo je, da požar ni nastal zaradi naravnih dejavnikov, recimo strele ali padca meteorita na Kemis. Veličasten požar je nastal kljub vsem papirjem in vajam in protipožarni tehniki. Požar je samo izkoristil malomarnosti v preventivi in ušel iz steklenice. Ne vem, ali lahko kdor koli drugače sklepa. Pa to ni zlonamerno, javnost skuša pač objektivizirati dogajanje in iz tega izvirajo pomisli, da pač nekdo mora biti odgovoren za ta požar.
Omenjeni so tudi vžigi. Če se ne motim, doslej ni bilo pojasnjeno, kaj se je vžigalo. Kateri materiali in v kakšnih okoliščinah? Kaj so pokazale analize? Zakaj se je tudi drugič in še večkrat vžgalo. Kaj? Dandanašnji se že v šolah učijo o materialih in bo razlago javnost gotovo razumela. In nujno je, da se pojasni, da javnost ne bi morda napačno sklepala.
Odprto ostaja tudi vprašanje dolgoročnih posledic za prebivalce. Na sam večer požara in naslednji dan, ko je bila megla, so bile koncentracije strupov največje in vdihavanje tistega zraka še brez opozoril. Takrat tudi ni nihče meril. Prav tako ni uradnih meritev koncentracij strupov, ki jih je dež kmalu spral s streh in ki bi bile dodaten kazalnik, kaj so prebivalci vdihavali.
Velikega požara v Kemisu kot drugih dveh podobnega obsega v lanskem letu politika ne sme potisniti pod preprogo, izterjati mora odgovornost in najti druge lokacije. Če tega ne bo storila kmalu, bo odgovor prišel na letošnjih volitvah, enih in drugih.
Mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana
