Prej ali slej se v življenju tako rekoč vsi soočimo z bolečino v hrbtu in hrbtenici. Po nekaterih podatkih naj bi se kar štirje od petih ljudi otepali s to nadlogo. Največje težave imajo ljudje med 30. in 50. letom starosti. Predvsem pri starejših so tu še bolečine v kolkih kot posledica obrabe, ki se pogosto začnejo z bolečinami v kolenu. Skratka kup težav, ki marsikomu vzame veselje do aktivnosti, tudi gibanja na svežem zraku in vrtnarjenja.
Čeprav bi morda najraje opustili vse delo in se zaradi bolečin umaknili, se je treba »zbrcati« in postaviti na noge. Seveda je treba pri tem upoštevati zmožnosti telesa in opravila prilagoditi bolečinam. Če imamo bolečine v hrbtenici, se moramo izogibati položajev, ki nam povzročajo bolečine, poleg tega ne smemo dvigovati težkih bremen. Pri delu na vrtu smo v veliko primerih v neprimernih položajih, prav tako smo primorani prenašati težje predmete.
Zelenjavni vrt zahteva predvsem v poletnih mesecih ogromno nege in pogosto pri delu čepimo ali klečimo. Če ne gre drugače, si kolena lahko podložimo z mehko podlogo, veliko bolje pa je, da resno premislimo o nakupu ali izdelavi dvignjenih gred. Tako klečanje kot čepenje izredno obremenilno vplivata na predel hrbta, pri starejših pa še dodatno obremenita kolena, posledično tudi kolke. Ni potrebno, da so dvignjene grede visoke (nekateri menijo, da take grede kazijo videz vrta), lahko so od pol do 1,2 metra visoke, prav tako naj ne bodo širše od 1,5 metra. Grede lahko zapolnimo z zemljo ali pa naredimo pravo visoko gredo, ki ima pozitivne učinke na rast zelenjave. Prednost dvignjenih gred je, da lahko zelenjavo negujemo, ne da bi se morali prepogibati. Delo je precej lažje, prav tako zelenjava ne raste nič slabše. Smo le nekoliko bolj pozorni v sušnih obdobjih, ko je redno zalivanje še kako pomembno. Čez zimo pa lahko visoko gredo prav tako pokrijemo.
Ljudje z bolečinami v hrbtu naj ne bi prenašali težkih predmetov. Vsak pravi vrtnar ima doma samokolnico, ki mu olajša prestavljanje težkih stvari. Morda je za prenos težkih loncev nepraktična, saj je z bolečim hrbtom nespametno dvigovati. V tem primeru uporabimo dvokolesni transportni voziček, ki ga lahko uporabimo tudi za prevoz težkih vreč gnojila in zemlje v vrečah. Pozorni smo na to, da ima voziček velika kolesa, po možnosti naj bodo napihljiva. Prav tako naj bo nosilnost vozička vsaj 100 kilogramov.
Tudi pri nakupu novega vrtnega orodja in pripomočkov gledamo na to, da bomo z njimi čim manj obremenili boleče sklepe. Tako namesto težke zalivalke (polna presega tudi 12 kilogramov) kupimo vrtno cev z razpršilom. Morda si za prekopavanje gredi omislimo električni kultivator oziroma prosimo soseda, če ga ima, da nam pomaga. Tako bo delo opravljeno precej hitreje.
Ko bo prišel čas presajanja lončnic, to naredimo na delovni mizi. Da je ne poškodujemo, jo zaščitimo z deskami, primerna je tudi debelejša folija ali stara, odslužena odeja. Preden začnemo delati, si na mizo postavimo svežo zemljo, prav tako rože in nove okrasne lonce. Ob mizo postavimo samokolnico, v katero sproti stresamo staro zemljo, ki jo po končanem delu lahko zapeljemo na kompost.
Za boleč križ je prav tako naporno obiranje nizkih sadnih grmičkov, kot so borovnice, ribez, maline, kosmulje in robide. Nekateri pri tem sedijo na pručki, če teren dovoljuje, lahko kupimo tudi tako, ki je na kolesih. Zagotovo pa lahko v delo, če to ni fizično pretežko, vključimo tudi najmlajše člane družine. V skrajnem primeru na pomoč pokličimo ljudi, ki se poklicno ukvarjajo z urejanjem in nego vrtov.
