Delež slabih posojil, kjer je posojilodajalec država, se je sicer v Sloveniji v zadnjih letih občutno zmanjšal, saj je bil še leta 2014 pri 13,3 odstotka BDP, leta 2015 pa pri 7,5 odstotka BDP. Kot navaja Eurostat, je Družba za upravljanje terjatev bank v letih 2013, 2014 in 2016 knjigovodsko prevzela terjatve šestih slovenskih bank.
Slaba posojila lahko državi povzročijo izgubo, če se ne poplačajo. Eurostat je podatke o pogojnih obveznostih članic začel objavljati leta 2015, da bi s tem izboljšali preglednost javnih financ v EU, saj dajejo jasnejšo sliko o možnem učinku na finančni položaj držav članic.
Na drugo mesto po deležu slabih posojil v BDP se je predlani uvrstila Portugalska (1,5 odstotka), sledijo Češka (1,4 odstotka) in Avstrija (1,1 odstotka). V vseh ostalih državah se delež slabih posojil giblje pod enim odstotkom BDP.
Po deležu državnih jamstev v BDP pa prvo mesto v EU zaseda Finska (28,0 odstotka BDP), je še izračunal Eurostat. Sledijo Avstrija (20,5 odstotka), Nemčija (14,3 odstotka), Malta (14,1 odstotka) in Luksemburg (12,9 odstotka). V Sloveniji je bil ta delež predlani pri 9,6 odstotka, potem ko je bil leta 2015 za 1,1 odstotne točke višji.
Na drugem koncu lestvice je Slovaška, kjer jamstva države za posojila predstavljajo le 0,03 odstotka BDP. Gre za tiste obveznosti države, ki so potencialne in ne dejanske, dodaja Eurostat.
