V Novi KBM so ustavili paketno prodajo slabih terjatev. V drugi največji banki, ki je letos pristala v lasti ameriškega sklada Apollo in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), so ugotovili, da so z upravljanjem, reševanjem in prodajo posameznih terjatev iz paketa – po neuradnih informacijah gre za paket slabih posojil v višini 400 milijonov evrov bruto izpostavljenosti banke – sposobni iztržiti več, kot so jim za paket ponujali kupci.

Prodaja le eden od načinov upravljanja terjatev

V Novi KBM so ustavili prodajo paketa terjatev, ker z nezavezujočo ponudbo niso bili zadovoljni. Kakšno ponudbo so prejeli in kakšen diskont je pričakoval kupec, v banki ne razkrivajo, a očitno so presodili, da so za posamezne terjatve sposobni sami dobiti več. Po besedah Roberta Senice, prvega moža banke s sedežem v Mariboru, se razmere izboljšujejo, pojavlja se interes tujih vlagateljev za proizvodne hale, skladišča in podobno, cene na trgu nepremičnin se zvišujejo. Terjatev do podjetij, ki so v postopkih prestrukturiranja, v banki ne prodajajo.

Je torej paketna prodaja terjatev bankam res lahko v škodo, glede na to, da kupci načeloma zahtevajo visoke diskonte, dejansko pa je banka tista, ki najbolje ve, kako je posamezni komitent sposoben poravnavati obveznosti? Kakšna je verjetnost, da bo terjatev poravnana? Predvsem kritiki vrednotenja kakovosti premoženja bank v okviru stresnih testov opozarjajo na to že dlje časa, ideje, da bi banke same upravljale slabe terjatve, pa so se pojavljale že ob ustanavljanju Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). V Novi KBM pravijo, da je paketna prodaja eden od instrumentov upravljanja nedonosnih terjatev, njeni dejanski učinki pa da so odvisni od številnih dejavnikov, zato po njihovem mnenju ni mogoče enoznačno ocenjevati uspešnosti takih prodaj. Glede na svoje izkušnje menijo, da je pri upravljanju slabih terjatev smotrno uporabljati več instrumentov, ob paketni prodaji tudi posamezne prodaje terjatev, sodelovanje pri prestrukturiranju podjetij in podobno. Prodaja terjatev predstavlja v Novi KBM, kjer ne izključujejo, da bodo terjatve v prihodnje v prodajo še kdaj ponudili tudi v paketu, sicer manjši delež med vsemi možnostmi upravljanja terjatev.

Boljše napovedi vabijo kupce in »ohlajajo« banke?

Da je bila odločitev dobra, kažejo po besedah Senice tudi polletni rezultati. Kot so pojasnili v banki, se je neto znesek nedonosnih terjatev na ravni banke letos znižal z 253,6 milijona evrov, kolikor je znašal konec lanskega leta, na 238,2 milijona. Od konca leta 2014 se je delež neto nedonosnih terjatev banke znižal za tretjino, v prem letošnjem polletju pa za dobro odstotno točko s 15,85 na 14,79 odstotka vseh terjatev.

Največji paket slabih terjatev, vreden 800 milijonov evrov, je nedavno prodala NLB, povprečni diskont slabih terjatev do pravnih oseb, ki ga je kupil ameriški sklad Pine River Capital, pa naj bi bil okoli 75 odstotkov. Poleg NLB in Nove KBM naj bi paket slabih terjatev, vreden okoli 200 milijonov evrov, na trg ponudili tudi v Unicredit banki, a ta po neuradnih informacijah odločitve o prodaji slabih posojil doslej še ni sprejela. Pred koncem leta odločitve menda tudi ni pričakovati. S paketno prodajo slabih posojil, ki jo podpirajo tudi v centralni banki, kjer pravijo, naj se poslovne banke ukvarjajo z osnovnimi bančnimi posli, banke hitreje rešijo problem, sprostijo rezervacije in razbremenijo zaposlene. A na drugi strani se razmere na trgih izboljšujejo, izboljšujejo se tudi kazalniki gospodarske rasti. Če ob visokih diskontih računajo na to tudi kupci, ki ob okrevanju trga upravičeno pričakujejo višje donose, ni presenetljivo, da zlasti o (pre)nizkih ponudbah pred prodajo dvakrat premislijo tudi v bankah.