Taborišče Jasenovac je znova razgrelo strasti ter politiki in javnosti dvignilo pritisk. Tokrat, ne prvič, na relaciji Zagreb–Beograd. Ob dnevu spomina na holokavst (27. januarja) je Srbija v sodelovanju z izraelskim profesorjem in strokovnjakom za nacistična koncentracijska taborišča Gideonom Greifom, ki je tudi vodja mednarodne skupine zgodovinarjev GH7 (ukvarjajo se s holokavstom), v avli palače ZN pripravila razstavo o taborišču Jasenovac.
Razstavljeni so fotografije iz taborišča, portreti žrtev in nekaterih preživelih taboriščnikov, številke, pričevanja, pa tudi zgodovinski opis nacističnega načrtnega pobijanja Judov, ki je dobilo ime holokavst. Razstavo je odprl srbski zunanji minister Ivica Dačić in hrvaško stran, ki ponavlja, da Srbi in judovska skupnost manipulirajo z dejanskim številom žrtev, dodatno razjezil z izjavo, da »če je srbsko ljudstvo dovolj pogumno, da prizna napake preteklosti, da kaznuje, aretira in obsodi tiste, ki so izvrševali zločine nad drugimi narodi, potem so tudi vsi drugi (Hrvati, op. p.) obvezani, da ne rehabilitirajo svojih zločincev«.
Dejal je, da se ni prišel prepirat o številkah, kajti te so jasne in nedvoumne, tako kot je jasno, kdo so bili žrtve, koliko ljudi je bilo ubitih na grozovit način in kdo so bili morilci (ustaši). »Ne nazadnje, tudi če je bil ubit en Srb ali Jud, je preveč.«
Hrvaška protestna nota
V Zagrebu ocenjujejo, da je Dačić v govoru Hrvaško posredno obtožil rehabilitacije ustaškega režima. Zato je v nedeljski noti srbskemu veleposlaništvu v Zagrebu izrazila globoko nezadovoljstvo zaradi Dačićevih izjav v New Yorku. Kot so opozorili, Srbija nadaljuje zlorabe in manipulacije o žrtvah Jasenovca v dnevnopolitične namene in da bi blatila Hrvaško. Naj spomnimo, v Srbiji pogostokrat omenjajo številke od 500.000 do 700.000, Hrvaška uradno »priznava« 83.000, številni strokovnjaki pa so se poenotili okrog 100.000 pobitih v Jasenovcu. Velika večina med njimi so bili Srbi, Judje in Romi.
Strinjajo pa se tudi, da celo v nacističnih taboriščih pri pobijanju taboriščnikov niso imeli toliko »domišljije« in premogli toliko krvoločnosti kot ustaši v Jasenovcu. Nekateri hrvaški razumniki in novinarji opozarjajo, da hrvaška politika nosi velik del odgovornosti za podobo, ki jo ima, saj je dokaj benevolentna do pojavov obujanja neonacizma in ustaštva. Dovolj zgovorna je dobro leto trajajoča farsa glede plošče z ustaškim pozdravom »Za dom spremni«, ki je stala nedaleč od taborišča. V reškem Novem listu so med drugim zapisali, da je jeza na Srbijo povsem neumestna, kajti razstavo o Jasenovcu bi morala pripraviti Hrvaška sama ali še bolje, v sodelovanju s Srbijo in judovskimi organizacijami.
