Čez dober teden dni, 22. aprila, bo minilo 71 let od poskusa pobega taboriščnikov iz koncentracijskega taborišča Jasenovac, ki so ga ustaši tik zatem zaprli. V spomin na ta dogodek vsako leto organizirajo spominsko slovesnost. Kot kaže, pa bodo imeli letos zaradi političnih sporov in obtožb o poskusih relativizacije ustaškega režima kar tri.

Uradna slovesnost bo 22. aprila, judovska skupnost svojo pripravlja teden dni prej, torej pojutrišnjem, protifašistična slovesnost, ki se ji bodo očitno pridružili tudi predstavniki Srbov na Hrvaškem, pa bo 24. aprila. Razkoli so prišli tako daleč, da sta se oglasila tako predsednica Kolinda Grabar - Kitarović kot premier Tihomir Orešković. Prva je dejala, da si bo prizadevala pomiriti strasti, Orešković pa je dejal, da mu je žal, da se ta dogodek namesto za izražanje spoštovanja do žrtev izkorišča za neprimerno politizacijo, ki pelje v nove delitve v družbi, kar Hrvaški povzroča veliko škodo.

Obtožbe o poskusih relativizacije ustaških zločinov in tolerantnosti do izkazovanja ustaških simbolov so že dlje časa prisotne v političnih prepirih hrvaške levice in desnice. Zato ne preseneča, da sta tako nekdanji predsednik kot nekdanji premier Ivo Josipović in Zoran Milanović, oba iz politične levice, napovedala, da se ne bosta udeležila uradne spominske slovesnosti, ampak bosta v Jasenovac prišla na spominsko slovesnost v organizaciji protifašističnih združenj, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki hrvaških Srbov. »Hrvaška ni ustaška država, ima močno protifašistično tradicijo, a zdaj so na nekatere položaje prišli ljudje, ki mislijo drugače,« je dejal Josipović.

Tradicionalne razprtije

Do velikih razhajanj je prišlo že lani, ko se Grabar-Kitarovićeva ni udeležila uradne slovesnosti, ampak je v Jasenovac prišla sama, tri dni prej. Takratni premier Milanović jo je v govoru v Jasenovcu potem kritiziral, ker je par tednov prej govorila o »čudovitem vzdušju« na nogometni tekmi med Hrvaško in Norveško v Zagrebu, čeprav so navijači glasno vzklikali ustaška gesla. Na Hrvaškem je tudi sicer zaradi slovesnosti veliko političnih razprtij, denimo ob spominu na dogodke v Vukovarju ali ob obletnici operacije Nevihta.

Tudi židovske organizacije so kritične do razpoloženja na Hrvaškem in trdijo, da se dogaja relativizacija ustaštva. Nezadovoljni so tudi s spremembami v stalnem razstavnem prostoru v Jasenovcu, ki naj bi bil prirejen tako, da je manj strog do ustaškega režima. Do teh sprememb je kritičen tudi Srbski narodni svet, ki predstavlja Srbe na Hrvaškem. Trdi, da se minister za kulturo Zlatko Hasanbegović ni odzval na pozive k sestanku o slovesnosti v Jesenovcu in o sestavi vodstva tamkajšnjega muzeja. Hasanbegović je bil januarja ob imenovanju tarča hudih kritik zaradi nekaterih svojih zapisov v preteklosti, ker naj bi hvalil ustaše. Židovska skupnost na Hrvaškem je sporočila, da na uradno slovesnost ne bo prišla in da bo organizirala svojo. »Za nas so nesprejemljivi zgodovinski revizionizem, relativizacija zločinov in poskus opravičevanja ter oživljanja gibanj, ki jih je zgodovina obsodila,« pravijo.

Koncentracijsko taborišče Jasenovac je nastalo leta 1941 na tleh ustaške Neodvisne države Hrvaške. Po uradnih podatkih muzeja je bilo tam ubitih 83.000 ljudi, čeprav nekateri govorijo, da jih je bilo manj, drugi pa, da jih je bilo več sto tisoč. Več kot polovica ubitih je bilo Srbov.