Koreografska naloga nove predstave Tristanov akord koreografinje Kaje Lorenci izhaja iz točke v procesu nastajanja njene predhodne predstave Morda na videz kdaj kot vsi ljudje, kjer se je pojavil objem kot točka ustavitve gibanja, kot točka vprašanja, kaj za ples objem kot fizična akcija pomeni in kam vodi. Koreografinja je iz akcije objema naredila koreografski problem, tako da je dopustila, da raziskovanje te vsakdanje fizične akcije kreira vsebine in pomene. Tako je povsem formalističen zastavek z jasno metodo zaradi kompleksnosti, vpisane v to dejanje spajanja, ko ostanemo brez besed in lahko nekaj relevantnega reče samo še telo, pripeljal do rezultata, ki mestoma gane. Še posebej, če afekt, ki med tem početjem nastaja, razumemo v povezavi s trenutno neperspektivnostjo, ki je te dni zavela na polju nevladne kulturne scene.
Tristanov akord (Foto: Nejc Lorenci)
Objem v tem smislu pomeni skrajno točko, ki nastopi, ko nič drugega, nobeno dejanje in beseda, nima več smisla in se telesa združujejo v večjo gmoto, da bi se revit...