Minimalistična, statična in skoraj bralna uprizoritev z nakazanimi ruralnimi, tradicionalnimi in folklornimi elementi v scenografiji, kostumografiji in glasbi stalne Lorencijeve ekipe čisto po predpisih sledi vsem mogočim dramaturškim in režijskim postdramskim postopkom, ki se že nekaj desetletij ciklajo po odrih Evrope in tudi pri nas. V predstavo poleg Tavčarjevega teksta vnaša še sočasne zgodovinske fakte iz dramaturške razčlembe besedila, torej raziskavo zgodovinskega ozadja, popolnjena je z anekdotičnimi igralskimi prigodami iz časa vaj in »terenskega dela«, prehaja v zase

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.