V Peruju danes začenja tridnevni obisk papež Frančišek. Govoriti namerava tudi o korupciji. Zelo umestno, kajti kar trije bivši predsedniki te države so obtoženi prejemanja podkupnine – Alejandro Toledo, Alan Garcia in Ollanta Humala, ki so zapored vladali od leta 2001 do 2016.Za povrh je osumljen tudi aktualni perujski predsednik Pedro Pablo Kuckzynski, zaradi česar ga je decembra lani perujski parlament poskušal odstaviti. Vsem štirim je skupno eno: brazilski gradbeno-kemični inženirski globalni konglomerat Odebrecht. Ta je priznal, da je v Peruju v obdobju treh predsednikov razdelil za 29 milijonov dolarjev podkupnin. A tudi to je le delček zgodbe o podjetju, ki je postalo sinonim za največjo korupcijsko afero v zgodovini.
Za 660 milijonov evrov podkupnin
Odebrecht je ime multinacionalke za gradbeništvo in inženiring s sedežem v Braziliji. Deluje v 27 državah na ameriški, afriški in evropski celini ter Bližnjem vzhodu. Gre za največje latinskoameriško gradbeno podjetje, ki je najprej predstavljalo zgodbo o uspehu, in bilo je nepredstavljivo, da se v ozadju skriva korupcijski komplot. A izkazalo se je natanko to. Da bi si zagotovili posle oziroma prednost pred konkurenco, so predstavniki podjetja podkupovali najrazličnejše ljudi, ki bi jim lahko pri tem pomagali, od poslovnežev, uradnikov, parlamentarcev do ministrov v dvanajstih ameriških in afriških državah ter tudi predsednikov. Za ta podkupovanja je Odebrecht po oceni ameriškega pravosodja porabil 788 milijonov dolarjev (660 milijonov evrov), medtem ko švicarsko tožilstvo ugotavlja, da se mu je vsak milijon podkupnine štirikratno povrnil.
Začelo se je s preiskavo avtopralnic
Ob izbruhu afere v letih 2014 in 2015 je imel gradbeni velikan skupaj s hčerinskim podjetjem kemičnih in petrokemičnih izdelkov Braskem letni promet v višini 40 milijard dolarjev in je zaposloval 180.000 delavcev. Ustanovil ga je Norberto Odebrecht leta 1944, do leta 2015 pa je upravnemu odboru predsedoval njegov vnuk Marcelo Odebrecht, ki je bil glavni snovalec sistema podkupovanja. Korupcijo so slučajno odkrili leta 2014 v okviru preiskave, imenovane operacija Lava Jato (hitro pranje), v kateri je brazilska policija raziskovala sum pranja denarja narkokartelov s pomočjo avtopralnic, bencinskih črpalk in podobnih obratov. Pri tem so naleteli na nezakonite posle brazilskega državnega naftnega podjetja Petrobras, s katerimi so številni politiki vseh barv protipravno pridobili za več kot dve milijardi dolarjev premoženja in podjetje oškodovali za okoli 13 milijard dolarjev.
Med preiskavo te afere so sodniki po naključju odkrili, da je Odebrecht izplačal članom vodstva Petrobrasa več kot 30 milijonov dolarjev, v nadaljnjih postopkih pa ugotovili, da je samo v Braziliji izplačal 349 milijonov dolarjev podkupnin. Na zatožni klopi se je znašlo 260 ljudi, med njimi 82 zveznih poslancev, 34 senatorjev, 29 ministrov, 63 guvernerjev, nekateri gospodarstveniki ter celo predsednik parlamenta in aktualni predsednik države Michel Temer, ki naj bi od Odebrechta prejel tri milijone dolarjev neupravičenih sredstev. Marca 2016 je bil Marcelo Odebrecht zato obsojen na 19 let in 4 mesece zapora, z njim pa še 77 vodstvenih kadrov v podjetju.
Podjetje imelo sektor za prirejanje računov in podkupovanje
Obsojenim so brazilski sodniki in pozneje tudi tožilci iz ZDA, ki so podjetje tožili za naklepno kršenje ameriškega protikorupcijskega zakona, ponudili znižanje zapornih kazni v zameno za sodelovanje. Tako se je odprla Pandorina skrinjica, in to ne le v Braziliji, ampak širom ameriškega kontinenta in tudi na drugi strani oceana: v Kolumbiji, Mehiki, Združenih državah, Peruju, Ekvadorju, Argentini, Venezueli, Gvatemali, Dominikanski republiki, Panami, Angoli in Mozambiku. V teh državah je Odebrecht gradil avtoceste, železnice, termoelektrarne, namakalne sisteme in drugo infrastrukturo. Podjetje je za namene podkupovanja in prirejanja računov oblikovalo celo poseben oddelek, tako imenovani Sektor za strukturne operacije.
Najvišje sfere politike s prsti v prepovedani marmeladi
Razkritje afere je v latinskoameriških državah sprožilo številne sodne postopke in obtožbe znanih politikov. V Panami so ugotovili, da je Odebrecht plačal 59 milijonov dolarjev podkupnin, zato je panamski tožilec vzel pod drobnogled 26 gradbenih projektov in doslej obtožil 62 ljudi. Med preiskovanci so tudi nekdanji predsednik države Ricardo Martinelli (2009–2014) in njegova sinova.
V Ekvadorju, kjer je podjetje z gradnjo metroja, več cest in vodovodnih napeljav v Quitu v letih 2007–2016 zaslužilo 116 milijonov dolarjev, je za podkupnine pri pridobivanju poslov namenilo 35,5 milijona dolarjev. Decembra lani je bil na šestletno zaporno kazen obsojen podpredsednik države Jorge Glas, ker je še kot minister za strateške sektorje podjetju Odebrecht odobril infrastrukturne projekte in za to prejel 13,5 milijona dolarjev podkupnin.
V Venezueli je podjetje pridobilo več gradbenih projektov in za podkupovanje namenilo 98 milijonov dolarjev, v zadevo sta domnevno vpletena tudi predsednik Nicolas Maduro in njegov namestnik Diodado Cabello.
V Argentini je podjetje po znanih podatkih izplačalo 35 milijonov podkupnin za pridobitev poslov, ki so mu prinesli 278 milijonov dolarjev dobička. V Gvatemali si je Odebrecht z 18 milijoni dolarjev nezakonitih izplačil zagotovil gradnjo avtoceste, ki bo segla do meje z Mehiko, za kar je bil obtožen nekdanji predsednik države Otto Perez Molina.
V Kolumbiji je podjetje protipravno porabilo 11 milijonov dolarjev za posle, ki so mu navrgli 50 milijonov dolarjev dobička, obtoženi korupcije pa so nekdanji namestnik ministra za transport ter nekateri poslanci in poslovneži. Najmanj tovrstnih izdatkov naj bi imel Odebrecht v Mehiki, kjer si je z 10,5 milijona dolarjev podkupnin zagotovil 39 milijonov dolarjev dobička.
Pod težo zbranih dokazov v Braziliji, ZDA in Švici je Odebrecht priznal krivdo in po pogajanjih doslej plačal kazni v skupni višini 2,6 milijarde dolarjev: 93 milijonov v ZDA, 116 v Švici in 2,39 milijarde dolarjev v Braziliji. Marcelo Odebrecht, snovalec korupcijskega sistema, je po dveh letih prestane kazni zapustil zapor, preostalih dobrih sedemnajst let naj bi odslužil v hišnem priporu v svoji luksuzni rezidenci v Sao Paulu.
