»Zmerni optimizem« je verjetno najboljša ocena izida ponovnega srečanja politikov Grčije in Makedonije, ki so ob pomoči posebnega odposlanca OZN Matthewa Nimetza za zaprtimi vrati poskušali premakniti zarjavelo pogajalsko kolo med državama pri iskanju za Atene in Skopje sprejemljivega imena za nekdanjo jugoslovansko republiko. Po dolgem zastoju v iskanju kompromisa, ki bi Makedoniji bolj odprl evropska in Natova vrata, sta v New Yorku makedonski diplomat Vasko Naumovski in njegov grški kolega Adementios Vasilikis sedla za pogajalsko mizo, a zgolj zato, da bi nanjo položila tiste rešitve, ki so bile v obtoku že pred časom, pa jih je zavračala predvsem grška stran. Zdaj imata politična vrhova obeh držav 14 dni časa, da se opredelita do predlogov, preden znova sedejo za pogajalsko mizo. Pogajalca sta bila po srečanju redkobesedna, a skupaj z ameriškim diplomatskim posrednikom vendarle optimistična, čeprav so očitno le preigravali že znane opcije.
Pritisk EU in Nato
Sam Nimetz je dejal, da verjetno ni mogoče pričakovati rešitve, ki ne bi vsebovala imena Makedonija. Nova oblast v Skopju je dokaj jasno namignila, da se je pripravljena pogajati o vseh različicah, ki vsebujejo ime Makedonija. Hkrati bi šla Atenam, ki jim ta možnost najmanj diši, toliko na roko, da bo odpravila desetletno »lastninjene« zgodovine in slavnih osebnosti iz časov antične Makedonije, ki si ga je privoščil predhodnik sedanjega premierja Nikola Gruevski.
Nova Makedonija, Severna Makedonija, Republika Makedonija (Skopje), Zgornja Makedonija, Vardarska Makedonija, Ustavna republika Makedonija so nekatera imena, ki so bila v preteklosti v igri, a so jih Atene zavrnile. V Natu in EU so zato grški politični vrh že začeli gledati postrani. Toda Grčija je že članica Nata in EU in je zato, pa najsi je bila zaradi nedavne gospodarske krize izjemno šibek člen v verigi EU, v privilegiranem položaju in lahko brez kazni blokira makedonsko vstopanje v integracije. Kaže pa, da je vlada Aleksisa Ciprasa zdaj glede uporabe imena Makedonija manj toga kot pred časom, vendar podpore glede tega vprašanja nima v sami Grčiji. Nasprotniki tako zahtevajo referendum o predlaganih rešitvah.
Makedonski zunanji minister Nikola Dimitrov ni pretirani optimist, kajti, kot pravi, sta si že metodologija in retorika, s katerima obe strani vstopata v pogajanja, tako različni, da je težko najti skupni imenovalec. Obe strani pa sta pod posrednim pritiskom tako EU kot Nata. Premier Bolgarije, trenutno predsedujoče Evropski uniji, Bojko Borisov pravi, da bi rešitev najhitreje našli v neposrednih pogovorih Ciprasa in makedonskega premierja Zorana Zaeva. »Balkanci smo pač takšni. Ne maramo, da nas nekdo od zunaj uči pameti. Najbolje je, da sami najdemo rešitev, a časa je zelo malo,« je dejal Borisov.
Tudi obisk generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga v Skopju in izjava, da je pred sedežem zavezništva v Bruslju prostor za še eno zastavo (makedonsko), je svojevrsten pritisk na državi, da čim prej nadeta rešitev.
