Zadnji dnevi prejšnjega in prvi novega leta so prinesli nov veter v odnosih med Skopjem in Atenami. Avtor dobrih vibracij je makedonski premier Zoran Zaev, ki je nacionalistično pomopozno govorico predhodnika Nikole Gruevskega zamenjal z govorom strpnosti, sprave in razuma, zgodovinsko evforično poveličevanje Makedonije pa s pragmatičnim gledanjem v prihodnost.
Pred novim letom je Zaev odpotoval na krajši zasebni obisk k solunskemu županu, kjer se ni mogel (najbrž tudi ni želel) izogniti grškim medijem. Že v Solunu jim je namignil, da se je nova oblast v Skopju pripravljena pogovarjati tudi o modalitetih imena Makedonija, ki je sicer zapisano v ustavi, a so ga v Atenah zavračali v kakršni koli obliki. Makedonski premier očitno ni govoril kar v tri dni in je že imel povratne informacije o delovanju obnovljene tajne diplomacije posebnega odposlanca OZN za reševanje spora med Grčijo in Makedonijo, ameriškega diplomata Matthewa Nimetza. Grška vlada se uradno še ni oglasila in je še vedno zadržana, na trnih pa je predvsem desna opozicija, Nova demokracija in Zlata zora, ki politiko gradi tudi na močnih nacionalnih občutkih. Še posebej slednja.
Napovedujeta, da bo v primeru, da vladi obeh držav najdeta kompromis, ki bo več od tega, kar ima Makedonija zdaj (torej skoraj nič razen res čudnega imena FYROM), zahtevala referendum. Prepričani sta, da kakršno koli omenjanje Makedonije v imenu severne sosede, razen tega v sedanjem imenu, v Grčiji ne bo dobilo zelene luči.
Rdeče črte ni več
Grški premier Aleksis Cipras pa ni preslišal signalov iz Skopja in je na današnji seji vlade, dan pred prihodom na uradni obisk makedonskega podpredsednika vlade in ministra za evropske zadeve Bujarja Osmanija, ministrom napovedal, da se odpirajo vrata za rešitev spora. Še posebej, če je napovedani zasuk v politiki Makedonije iskren.
Zoran Zaev je tudi po novem letu jahal na valu mednarodnega odobravanja njegovih pogledov in je za grško televizijo Alfa v intervjuju, predvajanem na predvečer pravoslavnega božiča, napovedal doseganje dogovora v naslednjih šestih mesecih. Dejal je, da ni več rdeče črte, prek katere doslej nihče ni smel stopiti. To je bilo ime Aleksandra Velikega, po katerem so v času Gruevskega poimenovali letališče, avtocesto in ulice ter tako dvignili tlak Grkom.
»O vsem se lahko pogovarjamo. Tudi o Aleksandru Velikem. Ne vidim razloga, zakaj bi nas ta velika zgodovinska oseba delila, ko pa lahko povezuje dva naroda in dve državi. Makedonija si ne sme prilaščati celotne zgodovine.« Te besede so nedvomno blagodejno vplivale na atenske ministre, niso pa bile dobro sprejete med makedonskimi nacionalisti, ki prav tako napovedujejo referendum, na katerem bi rušili kompromisni dogovor z Grčijo, v katerem Aleksander Veliki ne bi bil samo njihov in ime države ne bi bilo zgolj – Makedonija. Kako resno sta obe uradni strani mislili, ko sta izrazili pripravljenost na kompromis, bo veliko bolj jasno po 19. januarju, ko naj bi se v Ženevi Vasko Naumovski in Adamantios Vasilakis znova srečala pri posredniku Matthewu Nimetzu, da bi končno z mrtve točke premaknili skoraj 30 let trajajoči spor.
