S podatkom, kje se nahajajo športniki, lahko protidopinške agencije izvajajo nenapovedane dopinške kontrole. Protidopinški sistem je bil z omenjeno tožbo posameznikov na težki preizkušnji, a je tožba zdaj ovržena, saj sporočanje lokacij po mnenju sodišča ne krši zasebnosti posameznika in njihovega družinskega življenja.
Športniki so bili s tožbo mnenja, da gre za poseg v osebne pravice in če bi jim sodišče dalo prav, bi lahko to spremenilo zdajšnji način boja proti zlorabi prepovedanih snovi v športu. Osrednja oseba tožbe v Strasbourgu je bila nekdanja francoska kolesarska zvezdnica Jeannie Longo, 59-kratna prvakinja Francije in 13-kratna svetovna prvakinja. Ta je leta 2011 sicer sklenila bogato športno pot, a prav v tem letu je bila tretjič obtožena, da se izogiba nenapovedanim dopinškim kontrolam, saj je ekipa, ki bi morala izvesti test, ni našla. Zaradi napake v postopku se je sicer izognila suspenzu, vseeno pa se je odločila za pot na sodišče. Njeno tožbo so nato podprli še številni rokometaši, nogometaši, igralci ragbija in košarkarji v Franciji.
Po še naprej veljavnem sistemu so športniki dolžni protidopinški agenciji za vsak dan sporočiti lokacijo, kje se bodo nahajali med 6. in 23. uro, obenem pa tudi za vsak dan določiti uro, kdaj so na voljo za morebitno testiranje. A pri slednjem gre le za formalnost, saj se kontrola lahko izvede tudi zunaj določenega 60-minutnega dnevnega obdobja. Pred leti so morali športniki napovedati svoje namene za tri mesece vnaprej, zdaj, v dobi svetovnega spleta, lahko dva dni prej še spreminjajo lokacije, kje se bodo nahajali.
