»Najprej je na cesto skočila in odskočila ena košuta, takoj za njo še druga. Trk je bil neizogiben. V trenutku so ugasnile luči, začutil sem strahotno moč udara, zaneslo me je s ceste. Sprednji del avta je bil povsem razbit in zamaknjen,« pripoveduje skoraj leto dni pozneje Dušan Ličina, ki je nočno srečanje s košuto doživel na cesti med Podpečjo in Notranjimi Goricami februarja lani. Še vedno je srečen, da je preživel. Košuta je bila velika skoraj kot krava, se mu še vedno dozdeva.

Srečo, da je preživel takšno srečanje, pripisuje predvsem svoji razsodnosti, saj je po cesti, kjer je dovoljena hitrost 90 kilometrov na uro, vozil le okoli 60 kilometrov na uro. Cesto je namreč dobro poznal in se je zato zavedal, da vozi »skoraj skozi nacionalni park, kjer ti lahko divjad kadar koli skoči pred avto tudi na mestih, kjer ni prometne signalizacije, ki opozarja na nevarnost divjadi na cesti«.

Prehod divjadi čez cesto

Po nesreči je najprej poskušal z baterijo poiskati ranjeno žival, ki naj bi se zavlekla v grmovje. Košute ni našel, je pa našel vsaj svojo registrsko tablico. S poškodovanim vozilom se je nato odpeljal na policijsko postajo Vič, kjer so spisali zapisnik. Močno poškodovani avto je dal popraviti. Ko je poskušal stroške popravila izterjati od Lovske družine Brezovica, pa se je zataknilo, saj so ga odslovili, češ da za takšno škodo niso zavarovani. Napotili naj bi ga na direkcijo za infrastrukturo, kjer kljub večkratnim opozorilom lovcev niso poskrbeli za ustrezno prometno signalizacijo za divjad na cesti.

»Nismo ga usmerili na direkcijo, samo pojasnili smo, da direkcijo skoraj vsako leto zaprosimo za postavitev ustreznih opozorilnih prometnih znakov na širšem območju,« je povedal starešina lovske družine Brezovica Andrej Puc. Njihov odvetnik Bogdan Mahne pa je dodal, da lovska družina ne prevzema odgovornosti za trk z divjadjo, če izpolnjuje letni načrt odstrela in poskuša s krmišči zadrževati divjad znotraj čim bolj neobljudenega dela lovišča. V urbaniziranih predelih v bližini Ljubljane je slednje skoraj nemogoče, je še dejal Mahne.

Potrdil je, da je lovska družina Brezovica podala na direkcijo med letoma 2010 in 2016 kar štiri pisne predloge za postavitev prometnih znakov na širšem in ne le 500 metrov dolgem območju cestišča med Brezovico in Notranjimi Goricami, kjer zabeležijo od štiri do pet povozov divjadi na leto. »Lovci povožene košute oziroma srne (v zahtevkih se pojavlja oboje) na dan Ličinove prometne nesreče niso našli,« je še povedal Mahne in dodal, da ima sam urejeno škodo zaradi morebitnega naleta divjadi v sklopu avtomobilskega zavarovanja, saj tudi sam živi v hribovitem predelu, kjer je za nalet več možnosti.

Škodo si delijo lovci in voznik

Na direkciji za infrastrukturo so za zavrnitev odškodninskega zahtevka potrebovali skoraj leto dni, jih je je okrcal Ličina, ki se ne strinja z zavrnitvijo. Meni, da je na tem območju veliko več naletov divjadi, kot navajajo uradne statistike. »Če bi postavili znake, bi se vsaj vedelo, da je za nalet kriv voznik, brez opozorilnih znakov pa to ne more biti njegova krivda,« je prepričan. V zavrnilnem zahtevku so mu na direkciji pojasnili, da prometni znak, ki voznike opozarja na prehod divjadi čez cesto, vedno postavijo na predlog lovskega društva, ki spremlja gibanje živali.

Postaviti so ga dolžni le na mestih, kjer je prehod divjadi pogost in jim upravljalec lovišča poda dokumentirane podatke o prehodih in povozih vsaj desetih divjadi na leto v zadnjih petih letih. »Z znaki za živali na cesti se označujejo izključno mesta stalnih prehodov divjadi čez cesto, kjer je na terenu jasno vidna stečina, po kateri divjad prečka cesto,« so zapisali in dodali, da mora v primerih širšega prehoda lovska družina poskrbeti, da se območje prehodov čim bolj zoži.

Zapisali so še, da jih je lovska družina Brezovica zaprosila za spremembo obstoječe prometne signalizacije v letu 2009, »vendar se predlagana območja razlikujejo glede na smer vožnje«. Lovska družina naj jim po pozivu ne bi predložila niti podatkov o lokaciji in številu povoženih živali. Ker tako po njihovem mnenju ni nihče ničesar opustil in ni mogoče nikomur očitati protipravnega ravnanja, nosi škodo pri trčenju na divjadi lovska družina, škodo na avtu pa lastnik vozila oziroma njegova zavarovalnica.