Vzdrževalci avtoceste iz avtocestne baze Vransko so v okviru rednega pregleda avtoceste v torek zjutraj okoli tretje ure ugotovili, da je prišlo na tem delu avtoceste do povoženja živali. »Do enega povoženja je prišlo približno kilometer od priključka Vransko v smeri proti predoru Ločica, do drugega pa nekoliko naprej, pred portalom predora v smeri proti Ljubljani. Naši vzdrževalci so kraj dogodka takoj zavarovali, odstranili poginule živali in voznikom omogočili varno vožnjo,« so povedali v službi za komuniciranje družbe za avtoceste. Darsovi vzdrževalci so na tem odseku začasno postavili opozorilne table za omejitev hitrosti na največ 80 kilometrov na uro. Tako naj bi ostalo nekaj dni, saj so domnevali, da bi lahko medvedka sledila svojim mladičem in jih iskala, pri tem poškodovala varnostno ograjo in prav tako zašla na avtocesto. Kot še pravijo na Darsu, ni znano, kako so medvedji mladiči sploh zašli na avtocesto, saj po pregledu ograj niso ugotovili, da bi bila ta kjerkoli poškodovana. Sploh pa doslej na tem območju še niso zabeležili primera, da bi na avtocesto zašel kakšen medved, čeprav to ni nikakršna posebnost.

Letos že trčenje pri Višnji Gori

Februarja letos je medved prekrižal pot vozniku na dolenjski avtocesti, med Višnjo Goro in Grosupljim v smeri proti Ljubljani. Petintridesetletni voznik audija silovitega trčenja z zverjo ni mogel preprečiti. Medved je takrat na kraju nesreče poginil, voznik in njegov leto mlajši sopotnik pa sta jo na srečo odnesla le z lažjimi poškodbami. Prav na dolenjskem kraku slovenskega avtocestnega križa je sicer največ in sicer kar 38 prehodov za živali, vozniki pa na naših cestah vsak dan povozijo več kot 20 divjih živali. »Če vozniki opazijo divjad na cesti, jih pozivamo, da ravnajo nadvse previdno. Vožnjo naj upočasnijo, vklopijo vse štiri smernike in, ko se lahko varno ustavijo, o tem obvestijo naš center, policiste ali center za obveščanje,« svetujejo na Darsu.

V eni noči 50 in več kilometrov

Kot nam je včeraj povedal predsednik Lovske družine Vransko Ivan Hrastovec, so lovci predvidevali, da bi se lahko medvedka, ki bi lahko bila zaradi omenjenega dogodka precej razjarjena, na tem območju zadrževala še nekaj dni in bo v tem času iskala sled za svojimi mladiči. »Ni se še zgodilo, da bi kdo na tem območju povozil medveda. Največkrat pride do povoženja jelenjadi, pa tudi srnjadi, a tudi to ne na avtocesti, pač pa na glavni regionalni cesti, kjer je zgrajen viadukt,« pravi Hrastovec. In pripomni, da imajo v tem trenutku kar štiri medvede na Menini planini. »Nič nenavadnega pa ni, da medved v eni noči prehodi tudi 50 in več kilometrov,« še pove Hrastovec.

»Tu imamo veliko novih priseljencev, ki imajo navado sprehajati pse v naravi, zato so tudi na občini že ukrepali in poskrbeli za opozorilne table,« še pove Hrastovec, ki je eno medvedko nedolgo nazaj ujel pri enem od krmišč, a ni prepričan, če je to ta ista medvedka, ki je izgubila mladiče, stare približno pet mesecev. Mlada medvedja družina pa je najverjetneje prečkala avtocesto, ker je ta del stoletnega koridorja rjavega medveda, ki iz kočevsko notranjskega območja preko Zasavja ubira pot vse do avstrijske meje.

Medved se brani

Na Zavodu za gozdove mirijo, da so napadi medveda na človeka na splošno redki, a se zgodijo. Lahko pa srečanje preprečimo, če upoštevamo nekatera preprosta navodila vedenja. Rjavi medved napade le, če se ob nekaterih posebnih okoliščinah, na primer pri srečanju s človekom, tako ustraši, da se odloči, da ne bo zbežal, temveč se bo branil. »Do napada navadno pride, kadar medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ta ne pričakuje oziroma nima časa ali možnosti za umik. Kar se pogosteje zgodi pri samicah z mladiči, saj se ti ne morejo hitro umikati, mati medvedka pa jih brani,« pojasnjujejo na zavodu za gozdove.