Podjetniki, združeni v Klubu slovenskih podjetnikov (Slovenian Business Club), ki so prepričani, da sedanji trendi niso tako ugodni, kot jih vlada predstavlja široki javnosti, saj je BDP dejansko šele pred nekaj meseci dosegel predkrizno raven, odločevalce vnovič opozarjajo na nujne ukrepe in strukturne reforme, za katere vlada Mira Cerarja ni imela poguma.
Dokument Za prodorno Slovenijo so predstavili danes na svojem prvem forumu v Postojni, na katerem je predsednik SBC Marjan Batagelj poudaril, da njihove zahteve niso nekaj novega in ne gredo v smeri, da bi jemali javni upravi, pač pa »želimo družbo javnofinančno uravnotežiti. Krize je konec in hočemo predkrizne davke. Trije so ključni: davek za najvišji dohodninski razred, davek na dodano vrednost in davek na dobiček.«
Priprave predloga ukrepov so se lotili na osnovi analize stanja v Sloveniji ter potegnili nekaj vzporednic z Nemčijo, Avstrijo in Češko, ki naj bi Slovenijo po nekaterih kazalnikih že dohitevala. »Bruto domači proizvod je realno šele pred nekaj meseci dosegel predkrizno raven, zato upravičeno govorimo o izgubljenem desetletju. Pretirani apetiti po večji javni porabi odžirajo investicijsko sposobnost gospodarstva in zmanjšujejo njegov razvojni in investicijski potencial. Država je močno zadolžena in Slovenija je zaradi tega kljub rasti izvoza v primeru nove gospodarske krize zelo ranljiva,« je opozoril Goran Novković, izvršni direktor SBC.
Zelo problematična se mu zdi rast produktivnosti, ki v Sloveniji krepko zaostaja za povprečjem v EU, pri čemer je bila leta 2016 še vedno nižja kot leta 2008. Zato je treba po njegovem mnenju vsa sredstva usmeriti v dvig dodane vrednosti na zaposlenega in produktivnosti. Opozoril je tudi na razliko med povprečno bruto plačo v zasebnem in javnem sektorju, ki je bila lani za dvakrat višja kot pred štirimi leti. Zadolženost Slovenije se je od leta 2007 povečala kar za 53,7 odstotka, pri čemer je strošek odplačevanja obresti narasel skoraj za trikrat, odhodki iz blagajne ZZZS za 38 odstotkov, investicij pa je za 30 odstotkov manj. »Kljub temu, da je od leta 2013 za 1,3 milijarde evrov več denarja, nismo našli denarja za investicije.«
V SBC med drugim tako predlagajo urgentno sprejetje sistemskega zakona o spodbujanju investicij, na katerega se čaka že skoraj dve leti, ki bo vzpostavil pravno in ekonomsko enakopravnost vseh investitorjev, domačih in tujih, kar je premier Cerar napovedal že pred nekaj meseci. Potrebni so razbremenitev 13. in 14. plače, dvig meja vseh dohodninskih razredov in ukinitev najvišjega dohodninskega razreda ter postopna uvedba razvojne kapice.
Kot je izpostavil podjetnik Igor Akrapovič, naj bi bila nagrada za poslovno uspešnost in regres razbremenjena prispevkov ter dohodnine in bi lahko znašala do 200 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega v zadnjem letu. Prepričan je, da bi z razbremenitvijo plač strokovnega kadra marsikaterega mladega strokovnjaka lažje zadržali doma. »Nimamo denarja za investicije, imamo pa mlade in te je treba zadržati doma. Zato predlagamo, da se podjetjem za izplačane kadrovske štipendije priznajo olajšave v višini 100 odstotkov,« je kot spodbudo, ki bi okrepila podeljevanje kadrovskih štipendij, dodaten ukrep predlagala Tanja Skaza iz družbe Skaza.
»Rastemo in padamo na ljudeh, na naših kadrih, naših strokovnjakih. Zato potrebujemo aktivno migrantsko politiko. Nujni sta tudi evalvacija študijskih programov in zaposljivost diplomantov. Z javno objavo podatkov bi fakultete dobile nove reference na trgu, podjetja pa referenčni pogled na izbiro med kadri za zaposlitev,« je dejal Marko Lotrič iz podjetja Lotrič Meroslovje ter se hkrati zavzel, da se agencije in zavode, ki podjetjem predstavljajo nelojalno konkurenco, prepusti trgu.
V SBC pričakujejo, da bodo politične stranke, ki so se včeraj vse odzvale na njihov poziv in prišle na forum SBC v Postojno, obravnavale predloge z vso resnostjo in jih v primeru zmage na volitvah takoj po vzpostavitvi nove vlade začele uresničevati s ciljem razvojnega skoka, v dobro gospodarstva, zaposlenih v gospodarstvu in s tem tudi državljank in državljanov Slovenije. »Kombinacija ključnih ukrepov v novem mandatu mora biti takšna, kot da bomo rasli vse do leta 2025, a hkrati takšna, kot da pričakujemo novo krizo že leta 2020. Če ne bomo odločno uveljavili strukturnih reform, bomo zamudili še en vlak po osamosvojitvi in še bolj zaostali za najbolj razvitim delom Evrope,« so poudarili v SBC.
.jpg)
