Rudarjenje kriptovalut je, poenostavljeno povedano, odkrivanje novih kovancev. Uporabniki si namreč kriptovalute nenehno izmenjujejo, vse transakcije, opravljene v določenem obdobju, pa se zberejo v seznam, ki se imenuje blok. Naloga rudarjev je, da transakcije potrdijo in jih zapišejo v glavno evidenco, ki se imenuje veriga blokov oziroma blockchain.
Zapletene računalniške operacije, ki se uporabljajo pri tem, porabijo ogromno električne energije. Kot po poročanju spletnega portala časnika Financial Times ocenjujejo pri Morgan Stanley, sicer še vedno ne toliko, da bi lahko to globalno gledano zamajalo ravnovesje. Gre pa nedvomno za veliko količino, zaradi česar nekatere države že resno razmišljajo o zvišanju cen elektrike, če tega še niso storile.
Rudarji zato svoje »rudnike« vse pogosteje selijo v države, kjer so cene nižje. To so med drugim Mehika, Norveška, Kitajska in Kanada. Dodaten razlog za to so ukrepi nekaterih držav, kot je Južna Koreja, ki je v četrtek napovedala prepoved trgovanja s kriptovalutami. Za učinkovito rudarjenje je potrebna tudi zmogljiva programska oprema. Številni trgovci z elektroniko tako poročajo, da so jim zaradi močnega povpraševanja zaloge grafičnih kartic in podobne opreme povsem pošle, do novih pa jim skorajda ne uspe priti.
Kriptonorija in realna vrednost
Ob vsej »kriptonoriji« pa analitik pri Morgan Stanley James Faucette po navedbah spletnega portala revije Fortune opozarja, da bi bila realna vrednost bitcoina lahko enaka nič. Ne gre namreč za resnično valuto, hkrati pa ni z njo povezana nobena obrestna mera.
Tako kot mnogi drugi opozarja tudi na dejstvo, da bitcoin nima fizične oblike. Pri zlatu gre za kovino, bitcoin pa je skupek računalniških enačb. »Če te tehnologije ne bi nihče sprejemal kot plačilno sredstvo, bi bila njena vrednost nič,« je poudaril. Cena bitcoina se že nekaj dni giblje med 13.300 in 13.900 dolarji, potem ko je konec minulega leta že presegla 20.000 dolarjev.
