Pravijo, da se največje ljubezni začno že v otroštvu in nas potem spremljajo vse življenje. Če že kdo, bi se pod to mislijo zagotovo podpisal tudi Jerod Shelby. Ko je kot sedemletni mulček sedel v gokart, je takoj vedel, da so dirke in avtomobili tisto, kar želi početi do smrti. Star vsega 30 let se je odločil za pogumen poslovni korak in je ustanovil podjetje, katerega poslanstvo je proizvodnja superšportnih avtomobilov. Da je bil resnično pogumen, dve desetletji kasneje priča, da je njegovo podjetje, ki se imenuje SSC North America in katerega poslanstvo so superšportni avtomobili, edino tovrstno s sedežem v ZDA.
Vse se je začelo z nissanom 240Z, ki je bil njegov prvi avtomobil. Začel ga je predelovati, tako da je motor zmogel kar 500 konjev, razvil pa je tudi novo vzmetenje. Danes se spominja, s kakšnim užitkom je nabiral kilometre za volanom. Od nekdaj so ga privlačili eksotični avtomobili, še posebej italijanski, sanje, da bo nekoč izdelal popoln športni avto, pa so sovpadale z uradnim vstopom v svet odraslih. Tedaj superšportnih avtomobilov na cestah ni bilo veliko, odgovor na njegove sanje pa je bila ustanovitev podjetja SSC.
Sanje so postale resničnost
Mnoga avtomobilska podjetja poslujejo na način, da najprej na podlagi skic zasnujejo koncept, opredelijo način pogona in njegovo moč, nato pa skušajo zbrati sredstva za njegovo proizvodnjo. Toda filozofija Jerodovega podjetja je nekaj drugačna, najprej želi avto dokončati in ga šele nato predstaviti javnosti. Gre za naporen proces, katerega del so tudi testiranja. Model ultimate aero, katerega moč je 1305 konjev, motor pa si je sposodil pri chevrolet corvetti, je tako testiral v vetrovniku Nase, po njegovih besedah pa je šlo za izjemno izkušnjo, ne zgolj zaradi pestre zgodovine vetrovnika, temveč tudi zato, ker je lahko sodeloval s strokovnjaki in se prepričal, kako zelo aerodinamični so njegovi avtomobili. Za nameček je avto na vzdržljivostnem testu vozil s hitrostjo 384 km/h, kar je bila potrditev, da to niso zgolj sanje, temveč resničnost. Vse garanje je bilo poplačano. Avto pa je 13. septembra 2007 postal tudi uradno najhitrejši serijski avto na svetu, zapisan tudi v Guinnessovi knjigi rekordov, ko je dosegel hitrost 412 km/h. Tri leta kasneje mu je rekord prevzel bugatti veyron SS. Kupcem so ponudili tudi električno gnano različico.
Tekmovati s Ferrarijem, Lamborghinijem, Bugattijem ali Koenigseggom seveda ni enostavno, toda Jerod je prepričan, da jih bo v desetih letih dohitel in prehitel. Mnogi so prepričani, da je v sorodu s Carroll Shelby, ki je med drugim dirkala za Forda, danes pa slovi po svojih superšportnih avtomobilih, a ni. »Spraševali so me, če sva sorodnika in če predelujem mustange. Tudi zato sem ime podjetja iz Shelby Supercars spremenil v SSC,« pravi. Čeprav mnogi menijo, da je lastnikom superšportnih avtov najpomembnejša vrtoglava hitrost, temu ni tako. »Najvišja hitrost je danes pomembna le peščici lastnikov. Seveda je hitrost povezana z adrenalinom, svobodo in močjo. Toda naši kupci si želijo avto voziti hitro ves čas, ne zgolj na dirkalni stezi, kjer lahko dosežejo najvišjo hitrost. Zelo pomemben jim je tudi videz avtomobila, ki privablja poglede zavistnežev.«
Ker je njegova proizvodnja butična, si je od nekdaj želel imeti svojo tovarno, saj se je prej selil iz ene delavnice v drugo in želja se mu je uresničila, ko jo je s pomočjo vlagateljev zgradil v West Richlandu, celoten projekt, ki vključuje tudi manjši muzej, pa je stal šest milijonov dolarjev. To je podjetju omogočilo, da letno proizvodnjo s petih dvigne na 24 vozil. Za izdelavo enega superšportnega avtomobila je namreč potrebnih 2700 delovnih ur. Nova tovarna mu je omogočila tudi, da zniža ceno avtomobila. Njegovemu najnovejšemu biseru je ime tuatara (ime je dobila po kuščarju iz Nove Zelandije), avto iz ogljikovih vlaken z maksimalno hitrostjo 444 km/h, ki mu jo zagotavlja osemvaljnik z močjo 1350 konjev, je naprodaj za malce več kot en milijon dolarjev.
Vse želi imeti pod nadzorom
»Sem izjemno zadovoljen. Priznam, da sem človek, ki želi imeti vse pod nadzorom, kar se avta tiče, zato se z inženirji in oblikovalci vedno veliko pogovarjam. Končen izdelek je zato vedno takšen, da me navduši,« poudarja. Od sodelavcev vedno zahteva, da so odprtega duha in polni domišljije, sam pa se zgleduje po Gordonu Murrayju, inovatorju v svetu superšportnih avtomobilov. Avtomobile vedno testirajo v najzahtevnejših pogojih, bodisi v puščavi okoli Dubaja ali pa pri nizkih temperaturah v Nevadi. Le tako lahko na cesto zapeljejo popoln avto, ki premožnega lastnika ne bo pustil na cedilu. »Tudi sam sem večkrat testni voznik, ko za volanskim obročem sedim tudi po 10 ur. Le malo je superšportnih avtomobilov, ki so kos spremenljivim vremenskim razmeram; naši avti so jim kos, saj so iz leta v leto boljši.« Tudi to je razlog, da so na salonu v Dubaju v enem dnevu dobili prednaročila za tuataro v skupni vrednosti 13 milijonov dolarjev, kar je Jerodu na obraz zvabilo prešeren nasmeh. Nasmejani pa so tudi kupci, tudi zato, ker naj bi prav tuatara (napovedali so tudi testiranje na slovitem Nürburgringu), kmalu postala novi najhitrejši serijski avto na svetu. Če ji bo to res uspelo, bodi lastniki imeli razlog več za postavljanje pred petičnimi sosedi.
