Je že tako, da se z leti in desetletji gostota prometa na naših cestah povečuje, svoje naredi še tranzitni promet, ki se vali z vzhoda na zahod Evrope in obrnjeno, zato je tudi nervoze med slovenskimi vozniki vedno več. Ena od posledic je tudi neupoštevanje varnostne razdalje, saj je postalo to, da so vozniki sposobni pot od Murske Sobote do Kopra prevoziti izključno po prehitevalnem pasu, že »nacionalni šport«. Korak do prekratke varnostne razdalje je tako zelo majhen.
Matematika, fizika in številke pa govorijo svojo neusmiljeno govorico. Če voziš pretesno za drugim vozilom, se nimaš časa odzvati na morebitno nenadno zmanjšanje hitrosti in trčenje je tu. Če bi se po avtocesti peljali s hitrostjo 100 kilometrov na uro, bi morali voziti 55 metrov za avtomobilom pred seboj. To pa je ob vsej nervozi in tistih, ki po avtocesti vozijo prepočasi (da, tudi taki obstajajo), skoraj nepredstavljivo. Zato je eno od zlatih pravil tako imenovano pravilo dveh sekund. Pri policiji svetujejo, da si med vožnjo pomagamo na več načinov. Eden od teh je na primer, da si med vožnjo za drugim vozilom in pri enakomerni hitrosti ob cesti določimo statičen objekt (na primer drog javne razsvetljave, portal…) in ko ga vozilo, ki vozi pred nami, prevozi, začnemo šteti sekunde z izgovarjavo številke 21. Ko namreč izgovorimo številko 21, preteče približno ena sekunda. Če smo v tem času dveh sekund že peljali mimo tiste fiksne točke, je torej naša varnostna razdalja prekratka in jo moramo temu primerno podaljšati.
Zelo pogost vzrok za nesrečo
»Ker v večini primerov sama vožnja poteka brez zapletov, vozniki, ki vozijo s krajšo razdaljo od varnostne, niso kaznovani, bodisi s prometno nesrečo ali globo, zato večina voznikov izgubi občutek, da je vožnja na prekratki razdalji nevarna,« pravi Robert Gril, vodja sektorja za vozniške izpite pri agenciji za varnost prometa. Pri policiji dodajajo, da to ni le slovenski problem, ampak vsesplošni, saj se vozniki v večini primerov ne zavedajo nevarnosti vožnje na prekratki varnostni razdalji. Ta je tudi statistično eden od najpogostejših vzrokov prometnih nesreč, zelo pogosto pa je povezana tudi s prehitro vožnjo. Igor Klobasa, strokovni vodja Avtošole Ježica, meni, da Slovenci v veliki večini vozimo na premajhni varnostni razdalji, in dodaja: »Velika večina voznikov vozi preblizu drugega avtomobila zaradi nepoznavanja dolžine zaustavitvene poti, ki jo glede na hitrost in stanje vozišča pri zaviranju opravi njihovo vozilo, del voznikov napačno meni, da s krajšo varnostno razdaljo povečajo prepustnost ceste in da bodo tako hitreje na cilju, nekateri pa poskušajo z agresivnim 'prilepljanjem' na zadek predhodnega vozila tega spraviti s prehitevalnega na vozni pas.« Ker gre za nevarno vedenje, tudi policija temu posveča precej pozornosti, zakon pa temu primerno ostro kaznuje prekrškarje. Policija namreč varnostno razdaljo lahko nadzira s pomočjo videonadzornih sistemov provida in s posebnimi laserskimi merilniki hitrosti, ki omogočajo tudi merjenje razdalj med vozili. »Za vožnjo na neustrezni varnostni razdalji je sicer predpisana kazen 200 evrov, za nespoštovanje varnostne razdalje, določene s prometnim znakom, pa je predpisana globa 300 evrov in tri kazenske točke,« pravi Vesna Drole s policije.
Lani je policija obravnavala 1911 oziroma enajst odstotkov vseh prometnih nesreč, ki so nastale zaradi vožnje na neustrezni varnostni razdalji. Sicer so v tem letu ugotovili še 2410 kršitev varnostne razdalje, po mnenju policije pa je vožnja na neustrezni varnostni razdalji najbolj problematična na avtocestah in hitrih cestah, kjer nato zaradi prometnih nesreč nastajajo zgostitve in zastoji prometa. »Večina nesreč, ki se zgodijo zaradi neustrezne varnostne razdalje, ima za posledico le materialno škodo. Lani je policija obravnavala 1125 prometnih nesreč z materialno škodo, v 782 prometnih nesrečah so se ljudje telesno poškodovali, v eni prometni nesreči je en udeleženec umrl,« še dodaja Vesna Drole.
Nestrpnost nas lahko stane
Sicer pa Matjaž Mozetič iz avtošole B&B iz Kranja pravi, da po njegovem občutku slovenski vozniki res premalo upoštevajo pravila varnostne razdalje, kar kaže tudi raziskava Darsa, ki med vzroki za nastanek prometnih nesreč na prvo mesto postavlja premajhno varnostno razdaljo. »Da to drži, se lahko prepričamo že na prvem izletu z Gorenjske proti Obali. O vzrokih za tako ravnanje bi se dalo razpravljati. Vsekakor jih je več. Lahko omenimo nestrpnost voznikov, željo po čimprejšnjem prihodu na cilj, neustrezno načrtovanje poti, premalo zavedanja o pomembnosti ustrezne varnostne razdalje. Ne pozabimo tudi na preteklost. V šolah vožnje smo morali računati varnostno razdaljo po bolj ali manj zapletenem matematičnem izračunu in varnostno razdaljo določati v metrih… V praksi tega vozniki nismo počeli. S zdaj predpisano sekundno metodo je to veliko lažje. V šolah vožnje nismo privrženci represije. Poudarek je treba dati informiranju in ozaveščanju javnosti. Za to ni treba ljudem v šole vožnje. Morda bi bila dovolj le kakšna zgibanka o prometnih novostih ali najpogostejši problematiki v vsakem gospodinjstvu… Represija je zadnji ukrep,« pojasnjuje Matjaž Mozetič.
Po mnenju Igorja Klobase so sicer morebitne posledice prekratke varnostne razdalje različne. Od naletov vozil in množičnih trčenj na avtocesti do povzročitve manjših nesreč v mestih. »Poleg nesreč se tak način vožnje pozna tudi pri drugih dejavnikih, omenimo večjo porabo goriva in obrabo vozila ter pnevmatik, da ne govorim o tem, da s takim vedenjem ogrožamo sebe in druge. Poleg tega zahteva taka vožnja večjo pozornost voznika, posledično se tudi hitreje utrudi za volanom, kar še dodatno pripomore k splošnemu stresu.« Da je to res problem, govori tudi odziv avtomobilske industrije. Takšni in drugačni elektronski pripomočki v sodobnih avtomobilih niso nastali kar tako. Že dejstvo, da imajo vozila danes sisteme za samodejno zaviranje, aktivne tempomate, ki skrbijo za ustrezno varnostno razdaljo, in še marsikaj, govori o tem, da je to pereč problem. Ob pomoči sodobne tehnologije se razmere lahko omilijo, preprečijo in odpravijo pa jih lahko le vozniki pa tudi načrtovalci cest in učinkovitega uravnavanja prometa.
