Varšava, ki so ji iz Bruslja zagrozili, da ji bodo odvzeli glasovalne pravice ali, kot slikovito pravijo uporabi 7. člena, jo čaka udar z »jedrsko bombo«, ki grozi državi, ki vztrajno krši nekatera temeljna načela EU, je takoj po torkovi zamenjavi nekaterih ključnih ministrov na sedež EU poslala novega premierja Mateusza Morawieckega.
Jedro večmesečnega spora je načrtovana reforma sodstva, za katero v EU menijo, da bi bilo sodstvo pod političnim nadzorom vladajoče večine, pri čemer se ob odsotnosti sodne neodvisnosti pojavljajo resna vprašanja o učinkoviti uporabi prava EU.
V Bruslju so zadržani tudi do septembrskih novih predlogov reforme, ki jih je, potem ko je najprej dal veto na prvi predlog reform, predstavil predsednik Duda, v Varšavi pa vztrajajo pri trditvi, da v institucijah EU reforme ne razumejo. Bruselj prav tako še ni opustil možnosti tožbe na sodišču EU zaradi sporne pravosodne reforme, konkretno zaradi zakona o ureditvi splošnih sodišč.
Nova vlada, stara stališča
Samo nekaj ur preden je odpotoval v Bruselj, je predsednik vlade Morawiecki sporočil nova imena ministrov v svoji vladi. Zamenjal jih je kar devet. Obrambno ministrstvo bo po novem vodil nekdanji notranji minister Mariusz Blaszczak, novi zunanji minister pa je postal njegov dosedanji namestnik Jacek Czaputowicz.
Največ pozornosti je pritegnila zamenjava obrambnega ministra Antonia Macierewicza, staroste poljske politike in zagrizenega desničarja ter nacionalista, ki je menda, kot poroča Guardian, z nekaterimi radikalnimi ukrepi v vojski ogrozil obrambne sposobnosti države. Blaszczaka je na položaju notranjega ministra nasledil Joachim Brudzinski, nova ministrica za finance pa je postala Teresa Czerwinska. Položaj je do imenovanja za premierja sredi decembra zasedal Morawiecki. S položaja se poslavlja tudi okoljski minister Jan Szyszko, ki ga bo nadomestil Henryk Kowalczyk. Nove vodje so dobila še ministrstva za zdravstvo, vlaganja in razvoj, podjetništvo in tehnologijo ter promet. Torkovo pozno večerno srečanje premierja Mateusza Morawieckega s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem pa kljub optimističnim pričakovanjem, ki so jih med drugim spodbudile spremembe v vladi, ni prineslo spremembe v stališčih Varšave.
Poljski premier je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA odločno branil pravosodno reformo na Poljskem. »Pojasnili smo, kaj za nas pomeni reforma,« je dejal. »Naš namen je izboljšati sistem ter ga narediti pravičnejšega in bolj objektivnega,« je dodal. Povedal je še, da ne namerava popustiti niti glede begunskih kvot, pri čemer pa ima Poljska podporo tudi Češke, Slovaške in Madžarske.
A Morawiecki po mnenju poznavalcev sodi med tiste pragmatične poljske politike, ki se članstvu v EU ne bi kar tako odpovedali, predvsem ne zaradi pravosodne reforme. Ne nazadnje tudi zato ne, ker 60 odstotkov investicij v državne razvojne projekte financirajo s sredstvi iz evropskih skladov. Juncker na drugi strani ni dodatno napenjal loka, ampak je napovedal, da bodo kmalu nadaljevali pogovore z željo, da najdejo kompromisno rešitev.
