Na kranjskem okrožnem sodišču se je začelo sojenje Robertu Zorku, ki je obtožen povzročitve splošne nevarnosti. Pred dobrimi štirimi leti je bil direktor podjetja v Hrastju, v katerem je med servisom eksplodirala peč. Serviser peči, ki so ga na pomoč poklicali iz podjetja, ker se ni segrela na temperaturo, primerno za obdelavo pobarvanih kovinskih izdelkov, je zaradi hudih opeklin umrl, osem ljudi pa je bilo ranjenih.
Kaj je klicateljem naročil proizvajalec peči?
Obtožnica Zorku po besedah tožilke Polone Košnjek očita malomarnost in opustitev skrbi za splošno varnost, kar je imelo za posledico smrt ene osebe in poleg poškodb drugih še povzročitev velike premoženjske škode. Za peč, v kateri je odjeknila usodna eksplozija, Zorko po besedah tožilke ni imel vseh predpisanih varnostnih zagotovil, certifikatov, elaboratov in ocen tveganja, prav tako je omenila pomanjkljive obdobne preglede naprave. Za eksplozijo naj bi bila, kot je tožilka povzela ugotovitve strokovnjakov, kriva razpoka na toplotnem izmenjevalniku peči. Vendar pa tudi razpršilna šoba ni bila ustrezne dimenzije, serviser, ki je po nezgodi umrl, pa za servisiranje peči ni bil pooblaščen.
Da s pečjo v podjetju Excenter v poslovni coni Hrastje pri Kranju nekaj ni prav, so ugotovili zaposleni, ko so 7. novembra 2013 zjutraj prišli v službo. Prostor je zaudarjal po nafti, peč pa se ni segrela na ustrezno temperaturo. Eden od zaposlenih je poklical svojega očeta, Zorkovega prijatelja, ki se je poklicno ukvarjal s tem in ki naj bi že dan pred usodnim dogodkom opravil redni servis peči. Zorko in serviser sta za nadaljnja navodila poklicala proizvajalca peči Franca Furmana. Medtem ko Zorko poudarja, da mu je serviser povedal, da je od proizvajalca dobil navodila, kako se lotiti popravila, Furman trdi drugače. Pravi, da je takrat 44-letnemu serviserju dal navodila, kako peč razstaviti, da bi odkrili napako – razpoko, iz katere je zaudarjalo in ki bi bila kriva za bel dim, ki se je kadil iz peči. Ugašanje gorilnika peči, zaradi katerega so ga klicali iz podjetja, je bilo namreč po njegovem jasno znamenje, da je s pečjo nekaj narobe, znamenje za nevarnost pa je bilo tudi vonj po nafti.
Med popravilom bi jih lahko napotil ven
Kaj se je dogajalo tik pred eksplozijo, takratni zaposleni v podjetju, ki so danes na sodišču nastopili kot priče in ki so bili v nezgodi prav tako poškodovani, niso vedeli. Tudi sin pokojnega serviserja, ki je takrat delal v bližini peči, s podrobnostmi ni seznanjen. Za očeta je zatrdil, da je imel dovolj izkušenj s servisiranjem gorilnikov, saj je v hišah montiral in servisiral peči za centralno kurjavo. Tudi razmere v podjetju so bile po njegovem urejene. »Čistoča je pomembna, ker se barva lahko meša s prahom, nam je ves čas govoril Zorko. Le za čas med popravilom peči bi lahko poskrbel, da bi bili zaposleni zunaj objekta.« Po nezgodi in smrti soproga je na varnostne razmere za zaposlene v podjetju postala pozorna njegova mama. Po nesreči naj bi se nekaj časa zaposleni vozili na delo na drugo lokacijo z varnostno neustreznim avtomobilom, pozneje naj bi se večkrat ponovno pojavil v prostorih dim.
Čeprav Zorko svojega zagovora ni dopolnjeval, je sodnica Milena Turuk iz njegovega preteklega zagovora izpostavila, da dogodke obžaluje. S pokojnim sta bila ne le v dobrih poslovnih, pač pa tudi v tesnih prijateljskih odnosih.
