Analiza odpadkov na Bukovžlaku

Na zahtevo Komunale Celje, TOZD Javne naprave, sem leta 1989 v Recenziji idejnih projektov za razširitev obstoječe lokacije deponije komunalnih odpadkov Bukovžlak za pravilno obratovanje deponije na podlagi tedanje zakonodaje med drugim zahteval vodenje:

– vhodne kontrole odpadkov na deponijo in nujno prepoved odlaganja nedopustnih vrst odpadkov,

– količinske evidence odpadkov,

– katastrske evidence odlaganja različnih vrst odpadkov,

– pravilnega načina vgrajevanja odpadkov (kot to zahtevajo vgraditveni načrti, načrti zasipavanja deponije in ustrezni predpisi),

– evidence imisij, emisij in nadzora kontrolnih meritev itd.

Žal je ta moja recenzija (vključno s vsemi zahtevami) takoj brez pojasnil ali posledic neutemeljeno izginila v pozabo. Komunalni, gradbeni in nevarni industrijski odpadki pa so se še nadalje nestrokovno, neodgovorno, nedopustno in nekontrolirano odlagali na različnih površinah.

Koncem leta 2016 sem v Delu, Dnevniku in Večeru zasledil obširne prikaze skrajno nestrokovnih predlogov sanacije Bukovžlaka in območja Teharij. V pismih bralcem Dnevnika sem takoj, vendar očitno žal zaman, skušal na kratko prikazati nestrokovnost, nesmiselnost, neučinkovitost in celo škodljivost teh skrajno razsipnih predlogov.

V najnovejšem članku Dnevnika (5. 1. 2018) so bile celo navedene naslednje časovne in stroškovne ocene sanacije Celjske kotline:

– analiza odpadkov na Bukovžlaku bo trajala leto dni,

– 819.000 evrov je vredna pogodba o izdelavi dodatnih analiz odloženega materiala,

– sanacija posledic čezmerne obremenitve bo trajala 15 let in

– 25 milijonov evrov naj bi stala sanacija posledic te čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline.

Iz teh navedenih »hišnih številk« je jasno razvidno pomanjkanje strokovnega znanja, predvsem pa praktičnih izkušenj na tem zahtevnem strokovnem področju. Žal mi omejena dolžina tega članka ne dopušča obširnejše utemeljitve tega mojega zaključka. Na kratko torej:

– pričetek sanacij je možen šele na podlagi natančne ugotovitve virov, količin, tokov, kakor tudi omogočene možnosti pravilne in natančno dokumentirane tekoče odstranitve komunalnih, gradbenih ter industrijskih odpadkov;

– strokovno neobvladovanje problematike se lahko dobro skrije (in pri tem zasluži okoli 820.000 evrov) izza »izdelave dodatnih analiz odloženega materiala«. Mimogrede: koliko pa bodo dodatno stale običajne analize?

– očitno še nihče ne ve, na kakšen način, vendar naj bi že v 15 letih še neznane količine in sestavine čezmernih obremenitev kratko malo izginile?

Nemški pregovor pravi: »Neznanje je treba preplačati.« Javna skrivnost med izkušenimi gradbeniki pa se glasi: dejanski končni znesek ukrepa bo praviloma vsaj 3-krat večji glede na predhodne politično obelodanjene ocene (25 mio. evrov), saj taka ocena ne sme (predčasno) prestrašiti davkoplačevalcev ali uporabnikov.

Kako bi me razveselil dejanski dokaz, da se navkljub mojim številnim strokovnim izkušnjam in referencam motim.