»V naslednjih tednih bodo prijave preverili pravniki, prijavljeni potrošniki pa bodo prejeli elektronsko sporočilo, v katerem jih bodo prosili za dopolnitev ali dodatne informacije, če bo to potrebno,« so danes v ZPS še povedali za STA. ZPS je kampanjo zagnala sredi septembra in prijave zbirala do te nedelje. Lastniki avtomobilov so morali prijavi predložiti dokumentacijo, ki dokazuje, da so ali pa so bili lastniki avtomobilov z dizelskimi motorji z vgrajeno programsko opremo za zavajanje na testih izpustov v času do 18. septembra 2015, ko je izbruhnila afera.
Na skupinsko tožbo se v ZPS pripravljajo v okviru kampanje preko Evropske potrošniške organizacije BEUC v povezavi z nemško podružnico ameriške odvetniške pisarne Hausfeld. Vložitev tožbe na nemško sodišče načrtujejo konec marca.
Medtem ko je Volkswagen po aferi v ZDA izplačal 15 milijard dolarjev odškodnin, v Evropi takšne prakse ni. So se pa v Evropi v okviru organizacije BEUC začele združevati potrošnike organizacije v Italiji, Belgiji, Španiji, na Portugalskem in Slovaškem, v Švici, Litvi in Sloveniji. Konec lanskega leta so iz ZPS v zvezi s temi postopki sporočili, da je belgijsko sodišče odločilo, da je skupinska tožba, ki jo je proti Volkswagnu in belgijskemu distributerju D'Ieteren vložila belgijska potrošniška organizacija Test Achats, dopustna. Ta bo sicer skušala izvesti pogajanja s Volkswagnom, če pa dogovora ne bo, bo o odškodninskem zahtevku odločalo sodišče.
Oškodovancev je v Sloveniji približno 45.000
V Sloveniji je po podatkih ZPS oškodovancev iz Volkswagnove afere približno 45.000. Kot izpostavljajo v ZPS, potrošnikom sodelovanje v kampanji ne prinaša tveganja. Kampanjo bo namreč financiral sklad Burford German Funding. Če bo postopek uspešen, bo oškodovanec prispeval k pokrivanju stroškov v obliki prispevka v višini največ 35 odstotkov dosojene odškodnine. Če ne bo uspešen, pa oškodovanci ne bodo imeli nobenih obveznosti. Volkswagen je jeseni 2015 priznal, da je 11 milijonov dizelskih avtomobilov po svetu opremil z goljufivo programsko opremo. Ta je zagotovila, da so bili izpusti škodljivih plinov v avtomobilskem izpuhu na uradnih testih nižji od dejanskih na cesti.
