V kolikšni meri, okoljevarstvenikom sicer še ni uspelo izračunati. Ker se je cena bitcoinov v minulem letu povečala za 2000 odstotkov, se posla z bitcoini loteva vse več ljudi, s tem pa narašča tudi poraba energije. Novozelandec Julian Oliver, računalniški navdušenec, inženir in umetnik, se je domislil načina, kako rudarjenje kriptovalut narediti bolj trajnostno vzdržno. Na švedskem podeželju je postavil majhno 700-vatno električno turbino, jo povezal z relativno zmogljivim domačim računalnikom in začel rudariti za bitcoinu sorodno kriptovaluto zcash. Njegov zadnji umetniški projekt s humanitarnim predznakom je naročil muzej v Skövdeju, kjer je bilo v zadnjih tednih s projekcijami in neposrednim prenosom možno spremljati vrtenje turbine in generiranje virtualnega denarja. V desetih tednih mu je uspelo na ekološki način pridelati 620 dolarjev, ki jih bo porazdelil med okoljevarstvene nevladne organizacije. Ne gre za veliko vsoto, vendar je za Oliverja pomembno predvsem simbolno sporočilo projekta. Na tisoče podobnih mini vetrnih elektrarn bi lahko proizvajalo elektriko na najbolj vetrovnih področjih sveta, okoljevarstvene organizacije, ki se ukvarjajo s spremembami podnebja, pa bi tako našle nov vir financiranja.
Do kriptovalut z vetrno elektrarno
Rudarjenje kriptovalut ne velja za okolju prijazen posel. Ker računalniki za zapletene matematične kalkulacije porabljajo ogromne količine energije – predvsem v Aziji energijo iz termoelektrarn – rudarjenje kriptovalut prispeva tudi k onesnaženju okolja.
V desetih tednih je Julianu Oliverju na ekološki način uspelo pridelati 620 dolarjev.
