Ohranjanje tradicije v gostilni, o kateri se je pisalo že leta 1886, pri njej velja v pravem pomenu besede, saj je za njeno kuhinjo ključna kuharska knjiga z recepti, ki jo je med obiskovanjem svojega prvega kuharskega tečaja leta 1957 sestavila njena zdaj že 95-letna babica Marija.
Recepti so stari, le da so jedi prilagojene sodobnemu jedcu. »Uporablja se manj maščobe in manj sladkorja, dodamo pa čim več zelišč,« pravi 45-letna kuharska mojstrica, ki je vajeti v gostilni začela prevzemati takoj po srednji gostinski šoli, obenem pa dodaja, da prekmurska hrana nista samo bograč in gibanica. Jeseni buče, pozimi rdeča pesa, nato čemaž in šparglji, poleti paradižnik, vmes gobji paprikaš, zelje, bujta repa, koline, stročji fižol, dödöle, pošene pogače, posolanke, buhtlji, tikvače, jedinjače, repnjače, smuč in njena interpretacija kremne rezine po imenu tisoč lističev.
»Jedi, ki so jih kuhali v Prekmurju nekoč, sva ohranila, a tako, da sva jih preoblikovala, jim dodala svežino, lahkotnost, mikavnost,« kreiranje jedi, pri katerih skoraj ne gre brez bučnega olja in ocvirkov, opisuje Tanja, ki ji pri ustvarjanju krožnikov in vodenju gostilne pomaga mož, vedno bolj pa tudi otroka Valentina in Leon, zaradi katerih nam za prihodnost višje prekmurske kulinarike še nekaj časa ne bo treba skrbeti.
