No, nizkocenovni prevozniki ponujajo karte za drobiž, preostalo pa je reminiscenca Bette Nash, ki jo pri 81- letih še vedno srečate na letalih American Airlines, večinoma na njeni zdaj najljubši liniji med letališčem Ronald Reagan v srcu Washingtona in Bostonom.
Z izposojeno sestrino obleko se je kot mlada tajnica v neki pravni pisarni v New Jerseyju javila na razpis za »mlada dekleta, ki iščejo kanček avanture«, in se za naslednja desetletja preselila pod oblake. Bilo je leta 1957 in z letošnjim iztekom 60-letnega službovanja ostaja legenda med kolegicami, piloti in potniki, ki ne zamudijo priložnosti, da z njo napravijo kakšen selfie. Ko so ji pred desetimi leti po polstoletnem službovanju, najprej pri Eastern Air Lines in nekje vmes pri kasneje bankrotiranem Trump Shuttle, pri American Airlines pripravili slovesnost z vodnimi topovi, rezervirano za pilote ob upokojitvi, se je zgolj smejala ob napovedih, da se vidijo ob šestdeseti obletnici. A še leti in uživa v svojem delu, ki največkrat zahteva vstajanje sredi noči v njenem od washingtonskega letališča okoli 60 kilometrov oddaljenem stanovanju v Manassasu, da ujame jutranje polete in se do popoldneva vrne k sinu z downovim sindromom, za katerega vsa leta skrbi kot mati samohranilka.
