Po za zdaj 117 opravljenih glavnih obravnavah je predvidoma konec januarja ali februarja pričakovati sodbo v zadevi Balkanski bojevnik. Tožilstvo je pred kratkim modificiralo obtožnico, podrobneje je opisalo vloge obtoženih pri trgovanju z drogo, zdaj pa je sodnica Andreja Sedej Grčar obrambi dala čas, da jo do 15. januarja preuči in nato obtoženi morda dopolnijo zagovore. To bo v prihodnjem letu zagotovo ena odmevnejših sodb. Leta 2018 pa je pričakovati vsaj še eno zelo odmevno sojenje: Stefanu Cakiću, mlademu Ljubljančanu, ki naj bi junija z vsaj enajstimi vbodi z nožem vzel življenje znanemu slovenskemu igralcu Gašperju Tiču. Uboj naj bi storil v bistveno zmanjšano prištevnem stanju. Tožilstvo je že napovedalo, da bo na sojenju predlagalo izključitev javnosti.
Kemijski inštitut: Novič obsojen, Stephan v preiskavi
Če se bo sodna preiskava, ki še poteka, končala z vložitvijo obtožnice, se bo v sodne dvorane preselil tudi primer libanonskega kemika dr. Michela Stephana. Sumijo, da je naročil umor raziskovalca na Kemijskem inštitutu dr. Janeza Plavca. Zgodil naj bi se 26. oktobra, vendar se zli nameni na srečo niso uresničili. Stephan naj bi likvidatorju že razkril, kje stanuje Plavec, in mu predal pištolo z dušilcem, solzivec in 3100 evrov predujma. Toda ko sta se vračala iz gozda, kjer je likvidator preizkusil orožje, sta jima pot presekala policista.
S pravnomočno sodbo pa je bila pred kratkim končana odmevna zgodba, prav tako povezana s Kemijskim inštitutom. Višji sodniki so Milku Noviču potrdili 25-letno zaporno kazen zaradi umora direktorja inštituta dr. Janka Jamnika. Krvavo dejanje je zagrešil zaradi maščevanja, da je tam izgubil službo, so sklenili. Novič je vztrajal, da ni kriv, njegovi zagovorniki pa namigovali, da je morda Stephan povezan tudi z Jamnikovo smrtjo. Na začetku preiskave v zadevi Jamnik je bil namreč eden od osumljencev, na poziv policije, naj se zglasi na odvzem morebitni sledi, pa se ni odzval. Vendar so višji sodniki zdaj presodili, da primera nista povezana.
Nepravnomočno o umorih
Letos se je sicer končalo več odmevnih sojenj. Sanda Alibabić, mama umrle deklice z Jesenic, je bila obsojena na 23 let zapora, njen partner Mirzan Jakupi pa na dve leti manj. Dveletno punčko sta zanemarjala in z njo surovo ravnala; po ugotovitvah zdravnikov in izvedencev sta jo v zadnjih tednih življenja močno tepla po zadnjem delu telesa, dobila je močan udarec v hrbet, ki je povzročil zlom treh reber, na njej sta ugašala cigarete. Usodni pa so bili udarci v glavo, zaradi česar je v bolnišnici umrla.
Odmevalo je tudi sojenje Alešu Olovcu in Martinu Kovaču, ki sta se sredi februarja grozovito znesla nad »prijateljem« Andrejem Cekuto, krvavo dogajanje pa še posnela in objavila na spletu. »Facebook morilca« so septembra na novomeškem sodišču obsodili zaradi umora in neupravičenega snemanja. Olovec je dobil 21 let in 11 mesecev zapora, Kovač pa leto manj. Dušanko Gluvić so v začetku tega meseca v Mariboru obsodili na 29 let, ker je aprila umorila svojo 75-letno mater Anko. Zabodla jo je 16-krat, skupaj z obrambnimi poškodbami in urezninami so na žrtvi našteli 20 ran. Nekaj dni pozneje so na celjskem sodišču spoznali za krivega Zvoneta Laubiča zaradi umora žene Yolande Rodriguez. Umor se je zgodil lanskega aprila na avtobusni postaji pred nakupovalnim centrom v Celju vpričo sina. Laubič ji je zadal kar 24 vbodnih ran in pet večjih ureznin, zaradi česar je v nekaj minutah izkrvavela. Dobil je 26 let zapora. Vse omenjene sodbe so še nepravnomočne.
Bavčar na Dobu
Letošnje leto si bomo zapomnili tudi po tem, da je začel prestajati sedemletno zaporno kazen osamosvojitelj in nekdanji direktor Istrabenza Igor Bavčar. Zgodilo se je deset let po nezakonitostih v zvezi s preprodajo delnic Istrabenza, štiri leta po prvi obsodbi in tri leta po tem, ko so ga prvič pozvali v zapor. Kot je znano, se je v številnih prošnjah za odlog prestajanja kazni skliceval na slabo zdravje. Na štiri leta na odprtem oddelku zapora na Dobu pa je bil obsojen tudi nekdanji predsednik uprave in lastnik Dela Revij Matej Raščan. Čeprav to sploh ni bilo potrebno, je v imenu podjetja najel za 65 milijonov evrov kreditov. Denar je bil nakazan dvema podjetjema, ki sta vrnili le polovico. S tožilstvom je sklenil sporazum o priznanju krivde, po katerem mora vrniti tudi nekaj manj kot 35 milijonov evrov.
Nekaj zanimivih primerov pa še vedno čaka na epilog. Sojenje zdravniku dr. Ivanu Radanu zaradi umora štirih pacientov, ponarejanja listin, zlorabe uradnega položaja, neupravičenega slikovnega snemanja in omogočanja uživanja prepovedanih drog, na primer. Pa Miru Kolencu zaradi balonarske nesreče, v kateri je leta 2012 umrlo šest ljudi. Ali Romeu Bajdetu zaradi umora partnerice Lidije Škratek. Prva, 13-letna zaporna kazen je bila razveljavljena, ponovljeno sojenje pa še ni končano.
