Bel šotor, postavljen sredi blejske promenade, na daleč ne izdaja, da v njem ustvarjajo umetniki. Ob blizu se iz njega razlegajo nenavadni zvoki. Ropotanje motorne žage se meša z zvokom sušilnika za lase, pozoren opazovalec pa bi ob velikih prozorno belih kvadrih našel tudi likalnik ali kakšen podoben gospodinjski predmet.
Miro Rismondo, umetnik, znan po svojih skulpturah iz ledu in v zadnjem času tudi iz čokolade, pod šotorom ustvarja s svojimi prijatelji, umetniki podobnega kova iz Slovenije in tujine. Pokaže na ogromne, na videz naključno v širino in višino zložene kvadre ledu in pojasni: »Ves teden bomo iz ledu klesali in izdelovali blejske znamenitost, kot so kremšnita, rajska ptica, zvon želja, Blejski otok, Blejski grad, labod, fijakar in podobno.«
Tovarne ledu s težavo sledijo potrebam
Otoplitve ozračja si umetniki ne želijo. »Vreme mora ostati takšno, kot je. Sonce nas ne moti, dokler je temperatura zraka pod ničlo, da se led ne začne taliti,« opozarja Mitja Malenšek, ki se je pridružil ekipi. Poudarja, da je njihovo delo zmes umetnosti, fizike in kemije. Kljub temu ustvarjalcev ob ledenih gmotah ne zebe. Oblečeni so v zimska oblačila, kot da bi šli na smučišče. »Pogosto nam je celo zelo vroče. Vsak ledeni kvader je težak 130 kilogramov. Preden začnemo delati, je treba bloke ledu ustrezno premikati, namestiti, jih lepiti z vodo. Kar koli primemo v roke, je zelo težko, zato nam je vroče,« dodaja Rismondo, Malenšek pa opozarja na natančno in dolgotrajno pripravo pred začetkom dela.
Če bo Blejsko jezero to zimo zamrznilo…
Led je na Bled pripeljal velik tovornjak, ki ga je pritovoril iz tovarne ledu na Nizozemskem. V paketih, ki spominjajo na originalno zavite gospodinjske aparate, ko jih dostavljalci po nakupu pripeljejo na dom, so ga na promenado zložili kar okoli dvajset ton. A zakaj prav iz Nizozemske? »Ko smo izdelovali ledeno deželo v Ljubljani, smo uporabili slovenski led, pripravljali smo ga od maja. Postopek je dolgotrajen,« opisuje Rismondo. Ko so se za izdelavo skulptur začeli dogovarjati na Bledu, je bilo zagotoviti led največji izziv. »Ledeni trg v Evropi se je dobesedno sesul. Premalo je obratov, ki ga izdelujejo. Med krizo so jih opustili, zdaj pa je krize konec in vse več krajev želi imeti ledene skulpture. Tovarne, ki so ostale, takšnemu povpraševanju preprosto ne zmorejo več zadostiti.«
Najboljši led je sicer naravni, iz izkušenj povedo umetniki, ki so vajeni dela z njim. »Stroji v tovarnah ledu pravzaprav skušajo izdelati takšen led, kot nastane na rekah. Torej čisti kristal, prozoren, brez mehurčkov in nečistoč. Zame je pomembno, da je kristalen. Led z mehurčki je precej krhek in hitreje se topi. Pomembno je, da je visoke kakovosti in da nima razpok,« popoln material za ustvarjanje opisuje Rismondo. »Lahko se uporablja tudi jezerski led, na Finskem na primer uporabljajo takšnega in umetnega skoraj ne poznajo,« razmišlja o izkušnjah iz tujine in se ob tem zazre v bližnje Blejsko jezero: »Če bo zelo mrzla zima in bi Blejsko jezero zamrznilo, bi se ga splačalo shraniti za prihodnje leto. Skladiščenje bi sicer imelo svojo ceno, a bi kazalo o tem razmisliti.« Sicer pa se ustvarjalci vedejo varčno. Kvadre ledu zlepijo skupaj tako, da imajo čim manj odpadkov. A tudi ti navadno ne gredo v nič. Košček ledu, ki ga eden od umetnikov ne potrebuje, hitro lahko pristane na sosednji skulpturi.
Ledene skulpture bodo na ogled toliko časa, dokler se ne bodo stalile. Obiskovalci ob njihovem ogledovanju onemijo, saj jih dela umetnikov popolnoma prevzamejo. »To nas, umetnike, poboža. Vendar pa sam z nobeno skulpturo nisem popolnoma zadovoljen. Vedno, ko zaključim delo, ugotovim, da sem se medtem veliko naučil in da bi se stvari – oziroma da se jih bom prihodnjič – lotil drugače,« dodaja znani ustvarjalec iz ledu.
