Za slovenskim hokejem je leto izgubljenih priložnosti brez vidnejših uspehov na mednarodni ravni. Članska reprezentanca se je po fiasku na svetovnem prvenstvu v Parizu vrnila med drugoligaše, na klubski sceni pa Slovenija zaradi izgona Olimpije iz EBEL nima več stika z resnim hokejem v regiji.
Slovenija kot palček med velikani
Slovenskemu hokeju je v izložbi ostala le še članska reprezentanca, ki jo čez dva meseca čaka olimpijski nastop. Slovenija bo v Pjongčang odpotovala kot članica drugega kakovostnega razreda, saj je na majskem svetovnem prvenstvu v Franciji izgubila vseh sedem tekem in se znova poslovila od elite. Izbrana vrsta je pogrešala prvega zvezdnika Anžeta Kopitarja, ki je bil po povprečni sezoni v NHL preutrujen, da bi oblekel državni dres. Selektor Nik Zupančič je na pariškem turnirju doživel premiero na velikem odru, a se mu je zaradi prevelike demokracije porušila garderoba. Ker je imel premehko roko, so igralci izrabili njegovo zaupanje.
Slovenija je bila brez moštvenega duha tako razglašena, da je v slabih dveh tednih prejela kar 36 golov. Moštvo je na ledu pogrešalo naravne vodje, kot so Tomaž Razingar, Robert Kristan, Marcel Rodman…, zato je delovalo kot palček med velikani svetovnega hokeja. Hokejska zveza je na začetku poletja odstavila Zupančiča in za selektorja imenovala finskega strokovnjaka Karija Savolainena, ki je Slovenijo pred dobrim desetletjem zadnjič obdržal v skupini A. Glede na kritične razmere v panogi bi slovenski hokej v olimpijskem Pjongčangu lahko doživel labodji spev.
Sprehod Olimpije skozi pekel
Iztekajoče se leto je bilo prelomno na klubskem prizorišču, saj Slovenija po letu 2006 nima več predstavnika v EBEL. Potem ko so pred petimi leti bankrotirale Jesenice, je pod težo dolgov ugasnila tudi Olimpija, ki jo je na zadnjo pot v vlogi predsednika kluba popeljal Marko Popovič. Tivolski hokej se je v zadnjih letih sprehodil skozi pekel, saj so neprestano zamujala plačila igralcem in trenerjem. Neurejene razmere so zaradi nepreglednega poslovanja privedle do propada že drugega kluba z imenom Olimpija v tem tisočletju, zato so se upniki znova obrisali pod nosom. Klavrni konec so Ljubljančani doživeli tudi na ledu. V EBEL so odigrali najslabšo sezono v zgodovini kluba, v finalu državnega prvenstva pa so jih s 3:0 v zmagah odpihnili Jeseničani, ki so se v drugorazredni alpski ligi ustavili v polfinalu.
Tivolski hokej je začel novo zgodbo pod vodstvom Tomaža Vnuka, ki je Olimpijo v zadnjih letih vodil v mlajših selekcijah. Moštvo razen vratarja Roberta Kristana nima zvenečih imen, po vstopu v alpsko ligo pa na štirih tekmah sploh še ni ugnalo največjih tekmecev z Jesenic. Če Olimpija čez teden dni ne bo slavila v Podmežakli, se bo prvič v samostojni državi zgodilo, da bodo ljubljanski hokejisti v koledarskem letu ostali brez zmage nad Jesenicami. Na Gorenjskem so pomladili moštvo in zadeli v polno z ustoličenjem obetavnega Gabra Glaviča na trenerski položaj. Omeniti še velja, da je v Zgornjesavski dolini v prvi polovici leta zadišalo po sodelovanju med sedanjo vodstveno garnituro kluba in projektno skupino, v kateri je bil med najbolj izpostavljenimi nekdanji kapetan Tomaž Razingar, a je pobuda zaradi »kratkovidnosti in strahu posameznikov pred izgubo položajev in ugodnosti« hitro propadla.
Rakovec iz hokeja v politiko?
Hokejska zveza je na rednem zasedanju občnega zbora ugotovila, da še naprej posluje z negativnim društvenim skladom v višini slabega milijona evrov. Ta mesec je na Bledu organizirala svetovno prvenstvo divizije 1B do 20 let, na katerem se reprezentanca ni uvrstila v višji razred. Prihodnje leto se bo predsedniku zveze Matjažu Rakovcu iztekel drugi mandat. Morda ga bo poslovna pot vodila v politične vode, saj bi lahko postal kandidat Socialnih demokratov na lokalnih volitvah v Kranju.
