Glavni poraženec regionalnih parlamentarnih volitev v Kataloniji je španski premier Mariano Rajoy, ki je predčasne volitve razpisal, da bi oslabil stranke, ki so si po osamosvojitvenem referendumu 1. oktobra prizadevale za samostojnost regije in jo tudi razglasile. Volilci so se namreč v četrtek kljub vse večjim gospodarskim težavam Katalonije odločili drugače, kot je predvidel Rajoy. Skrbeti bi ga morala tudi slabitev njegove konservativne ljudske stranke, ki je v katalonskem parlamentu dobila komaj tri od 135 poslancev, medtem ko je njena nevarna tekmica v boju za desnosredinske volilce, stranka Ciutadans (po špansko Ciudadanos), ki se prav tako odločno zavzema za enotno Španijo, dobila celo največ glasov od vseh strank in s tem 37 poslancev.

Velika zmaga pobeglega politika

Čeprav njegova stranka ni dobila največ poslancev, je največji zmagovalec volitev nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont, ki ga je Rajoy oktobra odstavil in se pred španskimi sodnimi oblastmi še vedno skriva v Belgiji. Med zagovorniki odcepitve, ki so s 70 poslanci obdržali absolutno večino v parlamentu in bi torej spet lahko vladali, je Puigdemontova desnosredinska stranka PDeCAT, skupaj z neodvisnimi kandidati združena v koalicijo JuntscCat (Skupaj za Katalonijo), dobila največ poslancev, 34. Ni pa še jasno, ali bo osem izvoljenih separatističnih poslancev, ki so zdaj zaprti ali v izgnanstvu v tujini, lahko sedelo v parlamentu. Brez njih separatisti ne bi imeli absolutne večine.

»Katalonska republika je zmagala nad monarhijo in njeno prisilno upravo,« je takoj po objavi volilnih izidov vzkliknil Puigdemont, ki mu v Španiji grozi aretacija, vendar je pred volitvami napovedal, da se bo ob morebitni zmagi vrnil domov in nadaljeval projekt neodvisne Katalonije.

Umirjeni toni separatistov

Dan po volitvah so bili opazni zelo očitni spravljivi toni obeh najpomembnejših separatističnih strank, Puigdemontove in Katalonske republikanske levice (ERC), katere voditelj Oriol Junqueras je že od začetka novembra priprt. Ne Puigdemont ne vodilni politiki iz ERC po volilni zmagi ne napovedujejo razglasitve samostojnosti. »Ali bo Rajoy spremenil svoje delovanje ali pa bomo mi spremenili državo,« je dejal Puigdemont, kar pomeni, da za odstavljenega predsednika avtonomne pokrajine odcepitev ni edina pot za reševanje katalonskega vprašanja. Zdi se, da sta se obe veliki katalonski nacionalistični stranki pripravljeni zadovoljiti s povečanjem avtonomije, čemur Rajoy vsaj za zdaj ni naklonjen.

Puigdemont je Rajoyu iz Bruslja hitro po zmagi predlagal srečanje: »Sporočam, da sem se pripravljen srečati v Bruslju ali kjer koli drugje v EU s premierjem Marianom Rajoyem. Za zdaj še ni mogoče povedati, o čem naj bi se pogajala, a treba se je pogovarjati o vsem.«

Madridski ne

Rajoy je v Madridu takoj po tem Puigdemontovem vabilu imel novinarsko konferenco, na kateri ga je zavrnil. Zavrnil je tudi, da bi se politika mešala v sodne postopke in da bi morda Puigdemont dobil zagotovilo, da ne bo aretiran, če se vrne v Španijo. Rajoy je še dejal: »Oseba, s katero bi se moral srečati, je tista, ki je zmagala na teh volitvah, to je gospa Arrimadas.«

Gre za 36-letno Ines Arrimadas, karizmatično voditeljico stranke Ciutadans, ki je dobila največ poslancev, a v parlamentu nima zaveznikov. Najbrž poskuša Rajoy pridobiti čas, da bi videl, kakšne so zahteve katalonskih nacionalistov. Poleg tega se zdi, da bodo pogajanja za vladno koalicijo med njimi zelo težavna. Mogoče je tudi, da bo Rajoy v prihodnjih dneh navezal skrivne stike s katalonskimi nacionalisti, pozneje pa bi pogajanja postala uradna.