Devetdeset let je minilo, odkar so odprli Sokolski dom Tabor, še dvajset let več pa, odkar je Pavel Pestotnik s somišljeniki ustanovil društvo Sokol I. Ljubljana. Tedaj se v društvu niso ukvarjali le z gimnastiko, ampak tudi z drugimi športi in dejavnostmi. Kustos razstave o Sokolu in Sokolskem domu Jože Podpečnik, je povedal, da je bilo v to organizacijo že pred prvo svetovno vojno vključenih 110 društev in 15.000 članov. Tako se je ustvaril duh, ki je presegel športno udejstvovanje.
Da tega danes primanjkuje, meni olimpionik Miro Cerar, ki je v sredo odprl razstavo. »Sokolstvo kot ideologija v športnem smislu je bila zelo koristna stvar. Ljudi je povezovala, jih navajala k disciplini, odgovornosti, poštenju, delu in pripadnosti narodu,« je dejal. Del številnih kolajn je Cerar skoval tudi na Taboru. Ko je bil Narodni dom zaseden, je treniral prav na tem mestu, iz sokolskega gibanja pa je izhajal tudi njegov trener Boris Gregorka.
Sokoli so osvajali olimpijske kolajne
V dvorani, ki jo je zasnoval arhitekt Ivan Vurnik, so delovali še številni drugi športniki. Rudolf Cvetko, ki je leta 1912 v ekipi Avstro-Ogrske kot prvi Slovenec osvojil olimpijsko kolajno, je na primer v Sokolskem domu sabljaške veščine prenašal na naslednike. Sokoli so osvajali kolajne na pomembnih tekmovanjih. Prvi veliki uspeh je dosegel Stane Vidmar, ko je leta 1912 postal vseslovanski prvak v sokolskem mnogoboju. Stane Derganc je leta 1924 tekmoval na prvih olimpijskih igrah po prvi svetovni vojni, štiri leta pozneje pa je skupaj z Antonom Malejem, Josipom Primožičem in Janezom Porento osvojil srebro v ekipnem mnogoboju na igrah v Amsterdamu.
»Gre za najuspešnejšo športno organizacijo na Slovenskem. Zahvaliti se je treba kvalitetnim trenerjem, ki so prepoznali talent in telovadce z usmerjeno vadbo pripeljali do uspehov,« je dejal Podpečnik. Korenine društva segajo v 19. stoletje, ko je sokolsko gibanje k nam prišlo iz Češke, bilo pa je pomembno pri spodbujanju slovenskega patriotizma in nacionalizma v Avstro-Ogrski.
»Kasneje so se organizirali v stranke, ki so prevzele politično funkcijo, sokolstvo pa se je posvetilo prvinskemu namenu, gimnastiki. V devetdesetih letih 19. stoletja je Viktor Murnik reformiral sokolstvo in ga popeljal do mednarodnih uspehov.« Politični položaj se je spremenil v kraljevini Jugoslaviji. »Sokolstvo je tvorilo enega od ideoloških stebrov nove države, bil je pomemben razvojni faktor. Zlasti po šestojanuarski diktaturi leta 1929. Kralj Aleksander je namreč prepovedal ostala društva.«
Na Taboru so javno poslušali radio in skupaj gledali televizijo
Po drugi svetovni vojni je imel na Taboru dom fizkulturni zavod, predhodnik fakultete za šport. Do leta 1965, ko je bila zgrajena hala Tivoli, je bil Narodni dom največji pokriti športni objekt v Sloveniji. Kot je pojasnil Podpečnik, sta poleg športnikov tu med drugim našli domicil tudi dramska in lutkovna sekcija, imeli so godbo, organizirali so več kulturnih prireditev, javno poslušanje radia in gledanje televizijskega programa.
Danes je Sokolska zveza Slovenije še vedno dejavna in združuje 40 društev. »Včasih so v društvo prihajali predvsem ljudje iz tukajšnjih sosesk, danes pa tudi tisti, ki se v Ljubljano vozijo na delo iz drugih krajev. Pripadnost društvu je na drugačni osnovi, vendar skušamo tudi s takšno razstavo članom povedati, kako ponosni so lahko na dediščino,« je sklenil Podpečnik.
